Kustosinja dr. Martina Vovk vam predstavlja kratko, a izjemno zanimivo obdobje ustvarjanja kiparja Toneta Lapajneta (1933–2011).

»Pred nekaj leti smo v Moderni galeriji z donacijo Dragice Čadež pridobili štiri zelo pomembna dela slovenskega kiparja Toneta Lapajneta: Premik vertikal (1968), Analiza lika (1969−1970), Gibanje paralel (1968) in delo Akcent (močno kontrastno) ali Produkt (močno kontrastno) (1968−1969) (avtor je oba naslova uporabljal enakovredno). Pridobitev je bila tem pomembnejša zato, ker je šlo za štiri dela iz njegovega relativno kratkega obdobja minimalistične tendence v okviru skupine t.i. neokonstruktivistov. Delo Akcent (močno kontrastno) ali Produkt (močno kontrastno) (1968−1969) je med omenjenimi po dimenzijah največje, ob pridobitvi pa je bilo tudi v najslabšem stanju. Od izvirnih 13 velikih lesenih kvadrov (leseno ogrodje, obito s polihromiranimi lesonitnimi ploščami) jih je bilo ohranjenih le devet, pa še ti so skozi čas utrpeli različne poškodbe. Zato je bilo delo restavratorke Miladi Semion Makuc, ki je vodila restavriranje doniranih del (ob sodelovanju Vladimirja Semiona), naravnost izjemno. Ko smo v Moderni galeriji v začetku leta 2015 prevzeli restavrirano in delno rekonstruirano delo Akcent (močno kontrastno) ali Produkt (močno kontrastno) in ga postavili v osrednjo dvorano desnega krila Moderne galerije, kjer smo na razstavi predstavili nove pridobitve iz Lapajnetovega opusa, se je pred nami materializiralo nadvse impresivno umetniško delo. Dvanajst kvadrov, ki so na krajših stranicah povezani z gibljivimi tečaji, je mogoče poljubno postavljati v brezštevilne možne postavitve, zadnji, trinajsti kvader pa visi diagonalno na steni kot črno-rdeč akcent. Geometrična črno-rumeno-rdeča kača se vije po prostoru kot izjemno utelešenje principa ambienta, ki ga soustvarja gledalec s premikanjem po prostoru in potencialno neskončnim in nikoli dopolnjenim pogledom na serpentinasto strukturo. Minimalistična dela iz poznih šestdesetih let predstavljajo v Lapajnetovem opusu kratko, prehodno fazo. A vendar pričajo o tem, da so umetnika zaposlovali tedaj zelo aktualni umetniški problemi, ki jih je zmogel artikulirati v premiku od avtorske geste k brezosebni produkciji, naproti obzorju kiparskega dela kot 'postvarjenega' ali 'dizajniranega' objekta, razrešenega vsakršnih kompleksnih simbolnih ali tudi iluzornih humanistično-antropoloških vsebin. Skratka, gre za dela, objekte, ki so zarisali pomembno prelomno točko v zgodovini modernega kiparstva pri nas.«