MG+MSUM

ARTEMIJA #17 | Mladen Stilinović: Doba česa nas čaka?
#
#

Mag. Adela Železnik vam za praznični konec tedna predstavlja delo Mladena Stilinovića Doba rdeče (1973–1990).

 

»Mladen Stilinović (1947–2016) ni maral avtoritete, niti umetniške niti politične, zato se ji je vse življenje izogibal. Znanje je pridobival neformalno, zunaj institucij, s svobodno povezavo jezika in vizualnega znaka ter z ironično uporabo ikonografije svojega časa pa je postal eden najvplivnejših avantgardnih umetnikov na območju nekdanje Jugoslavije. Stilinović se je z vizualno  umetnostjo začel ukvarjati v zgodnjih sedemdesetih letih prejšnjega stoletja, potem ko je že nekaj časa pisal poezijo in snemal eksperimentalne filme. Bil je ustanovni član Grupe šestorice autora (Skupine šesterice avtorjev), ki je v letih 1975−1979  izvajala razstave-akcije na ulicah Zagreba z namenom, da bi umetnost pripeljala v javni prostor. Akcije so bile humorne, pa tudi subverzivne, saj so kritizirale vse oblike ideologije, obenem pa so vzpostavljale neposredno komunikacijo z gledalci. S prevzemanjem aktivnejše vloge pri predstavljanju svojega dela so umetniki postavljali pod vprašaj tudi vlogo muzejev in galerij. Kljub temu so razstavljali v prvem alternativnem galerijskem prostoru Podroom, Stilinović pa je kasneje prevzel vodenje Galerije proširenih medija. Stilinovićevo delo vključuje kolaže, fotografije, knjige umetnika, slike, instalacije, akcije, filme in videe. Od vsega začetka se je osredotočal na odnose moči, ki prevevajo najgloblje plasti družbe, in jih predstavljal ironično in humorno. Za svoje umetniške izjave si je prisvojil parole, krilatice in metafore, ki so v uporabi v vsakdanjem in političnem govoru, upodobil pa jih je tako, da je dekonstruiral njihov originalni pomen. Doba rdeče je serija risb, v katerih se jezik prepleta z vizualnimi elementi (tipom pisave, materialom, na katerem je besedilo). Povezovalno vlogo ima rdeča barva, ki deluje včasih samoreferenčno, kot vizualna poezija, s prekinjeno črto pod besedilom vnaša humorni namig na popravke v šolskih zvezkih, predvsem pa je tisti element, ki po besedah umetnika s stopnjevanjem pluralnosti pomena izgublja breme svoje historične simbolne vrednosti. Risbe iz serije sodijo v obdobje od sedemdesetih in osemdesetih let, ko je Stilinović tematiko črpal iz verbalnih klišejev socialistične politične retorike, do devetdesetih let, ko je opozarjal na nasprotja, ki jih je po razpadu nekdanje skupne države prinesla 'normalizacija'. Danes se sprašujemo, kakšna 'normalizacija' nas čaka po pandemiji covida-19?«

 

 
Priporočamo