Vizija MG+MSUM

Moderna galerija je nacionalni muzej, ki v skladu s svojim poslanstvom deluje na področju dveh vsebinskih sklopov – moderne in sodobne umetnosti. Ustanovljena je bila leta 1948 kot muzej moderne umetnosti. Po osamosvojitvi Slovenije leta 1991 je Moderna galerija postala osrednja državna ustanova za moderno in sodobno umetnost in vse bolj aktivna povezovalka lokalnega prostora z mednarodnim, še zlasti srednje- in vzhodnoevropskim kontekstom.

 

V času tranzicije po padcu komunističnega režima je bila Moderna galerija finančno in kadrovsko podhranjena institucija. Današnja vizija Moderne galerije temelji na njeni zgodovini od ustanovitve do razpada nekdanje skupne države Jugoslavije in padca socializma, na močni izkušnji vojne na Balkanu, časa tranzicije in na kritičnem ozaveščanju o vse močnejših procesih globalizacije. Koncept muzeja, za kakršnega se zavzema Moderna galerija, sledi lastni poti in se upira obstoječim hegemonim modelom. V prelomnih 90. letih Moderna galerija ni hotela  postati postmoderni muzej senzacij in intenzivnih doživetij; na pragu novega tisočletja je že precej jasno razvila koncept muzeja umetnosti, ki zagovarja pluralnost narativov in prioritete lokalnih prostorov, ki želijo le z lastnim simbolnim kapitalom vstopati v enakovredne dialoge z drugimi prostori.

 

Od leta 2011 Moderna galerija deluje na dveh lokacijah, v matični hiši Moderne galerije (MG+) v središču mesta in v Muzeju sodobne umetnosti Metelkova (+MSUM), ki se nahaja v obnovljenih prostorih nekdanje vojašnice. Koncept Moderne galerije kot muzeja moderne in muzeja sodobne umetnosti se je začel oblikovati že v začetku 90. let, ko je bila v našem prostoru prisotna močna potreba po tem, da se po eni strani da več prostora do tedaj na rob odrinjeni sodobni umetnosti in tesneje poveže z mednarodnim prostorom, po drugi strani pa z lastno zgodovino in aktualnim historičnim trenutkom, ki ga je takrat zaznamovala vojna in nova politična geografija Evrope. Za razliko od prejšnjih desetletij je v Moderni galeriji tedaj začelo prevladovati zanimanje za sedanji čas, kar je narekovalo tudi drugačno, a nič manj obvezujočo obravnavo preteklosti. Takrat so se sprožili procesi, ki so dobili svojo prvo oprijemljivo obliko v ustanovitvenem aktu Moderne galerije (2004), v katerem je razlika med muzejem moderne in muzejem sodobne umetnosti opredeljena, kot sledi v nadaljevanju.

 

  • Kot muzej moderne umetnosti sistematično raziskuje, zbira in predstavlja umetnost modernizma in njegove tradicije. Ukvarja se predvsem s slovensko umetnostjo 20. stoletja od začetkov modernizma okoli leta 1900, pa tudi s sodobnimi umetniki, ki nadaljujejo tradicije modernističnih teženj.

 

  • Kot muzej sodobne umetnosti skrbi za sodobne prakse na področju vizualnih umetnosti, predstavlja nove vsebine in nove načine izražanja, razstavljanja in interpretiranja sodobnosti ter z rednimi odkupi del slovenskih avtorjev vzpostavlja stalno zbirko umetnosti 21. stoletja, z odkupi del tujih umetnikov pa dopolnjuje mednarodno zbirko 2000+.

 

Muzej moderne umetnosti opredeljujemo kot tistega, ki je posvečen modernizmu kot zgodovinskemu slogu in njegovi tradiciji. Muzej moderne umetnosti je bil ustanovljen  kot muzej sodobne umetnosti, sčasoma pa je  postal muzej preteklosti, ki se je z napredovanjem časa vse bolj kopičila in s tem procesom tudi odprla vrata muzeju sodobne umetnosti.  A tudi če je umetnost v muzeju moderne umetnosti pretežno iz prejšnjega stoletja, pa njene obravnave določa današnji čas in njegove prioritete.

 

Muzej sodobne se od muzeja moderne umetnosti ne razlikuje nujno po historičnem obdobju, glede tega se lahko celo delno pokrivata, saj je tradicija modernizma še vedno živa, sodobna umetnost pa biva v nastavkih različnih umetniških tradicij. Program Muzeja sodobne umetnosti Metelkova tako sega nazaj do novih umetniških  praks  60. let, čeprav se njegova družbeno-politična sodobnost začenja predvsem v prelomnih dogodkih  iz začetka 90. let.

Moderna galerija obravnava tako muzej moderne kot muzej sodobne umetnosti z vidika multičasovnosti, ki izhaja iz kritike linearnega časa in njegove univerzalne veljavnosti. Različne dejavnosti obeh muzejev raje izpostavljajo  antagonizme, kot da jih prikrivajo v različne navidezne pluralnosti. Moderna galerija poskuša razvijati drugačen model muzeja, ki temelji na kritičnosti in redefiniranju demokratične institucije. Med njene prioritete sodi gradnja lokalnega konteksta in dialogi z drugimi lokalnostmi, ki sledijo predvsem podobnim prioritetam in  interesom za razvoj drugačne institucionalnosti in novih modelov kulturne produkcije.