ZBIRKE Moderne galerije

Zbirke Moderne galerije so dosegljive na spletnem naslovu zbirke.mg-lj.si, ki je v fazi razvoja in postopnega dopolnjevanja umetniških del iz naših zbirk.

 

 

Moderna galerija hrani nacionalno zbirko slovenske umetnosti 20. stoletja (slikarsko, kiparsko, zbirko grafik in risb, fotografsko zbirko in zbirko videa in elektronskih medijev) in zbirko del drugih narodov nekdanje Jugoslavije. Nacionalna zbirka predstavlja osnovne točke v razvoju tradicije slovenske moderne in sodobne umetnosti od začetka 20. stoletja naprej. Zbirke v Moderni galeriji niso togo ločena polja, marveč se dinamično povezujejo in kombinirajo.

 

 

SLIKARSTVO

Moderna galerija hrani 1301 slik, od katerih so bile vse najpomembnejše že večkrat predstavljene v nizu stalnih postavitev ali v okviru različnih, predvsem retrospektivnih in preglednih razstav.

 

 

 

KIPARSTVO

Kiparski fond Moderne galerije obsega 502 skulpturi. Tako kot najpomembnejše slike so bili tudi vsi ključni in reprezentančni kipi že večkrat predstavljeni in publicirani.

 

 

GRAFIKA

Moderni galeriji je uspelo zbrati 3079 grafičnih listov domačih in tujih umetnikov. Njihovi najpomebnejši (slovenski) avtorji so: Božidar Jakac, Veno Pilon, Franjo Stiplovšek, Avgust Černigoj, Tone Kralj, Miha Maleš, Nikolaj Pirnat, Riko Debenjak, Maksim Sedej, Zoran Mušič, Lojze Spacal, France Mihelič, Marij Pregelj, Vladimir Lamut, Marjan Pogačnik, Karel Zelenko, Vladimir Makuc, Bogdan Borčić, Jože Ciuha, Štefan Planinc, Janez Bernik, Šuštaršič Marko, Tinca Stegovec, Adriana Maraž, Andrej Jemec, Zmago Jeraj, Valentin Oman, Kiar Meško, Metka Krašovec, Gorazd Šefran, Lojze Logar, Bojan Gorenec, Zora Stančić.

 

 

RISBA

V petdesetih letih je bilo v Moderni galeriji zbranih 11.069 risb. Največ jih je galerija pridobila z dvema tudi sicer najobsežnejšima donacijama leta 1986 (volilo Marja Preglja) in leta 1996 (donacija Mile Kačičeve - risbe Jakoba Savinška).

 

 

FOTOGRAFIJA

Zbirka fotografij Moderne galerije temelji na zbiranju fotografij slovenskih avtorjev - amaterskih in profesionalnih fotografov kakor tudi slikarjev in kiparjev, ki so posegali po fotografskem mediju bodisi kot avtonomnem mediju ustvarjanja ali kot mediju vizualnega dokumentiranja. Z načrtnim zbiranjem fotografij smo pričeli leta 1991. Pred tem v naši instituciji ni bilo tovrstnega fonda. Obstajale so le fotografije nekaterih naših starejših slikarjev, ki smo jih pridobili skupaj z njihovimi zapuščinami. Časovni okvir zbirke sega od začetka 20. stoletja naprej, vendar hranimo v zbirki tudi nekaj posamičnih fotografij in albumov s konca 19. stoletja. Ker smo z zbiranjem pričeli razmeroma pozno, je zastopanost fotografij prve polovice 20. stoletja razmeroma pomanjkljiva. Z rednimi vsakoletnimi odkupi pridobivamo dela preteklega, polpreteklega in sedanjega časa, zbirko pa bogati tudi prenekatera donacija. Stremimo za tem, da bi zbirka postala relevanten zbir fotografij slovenskih avtorjev druge polovice 20. in 21. stoletja. Obenem si prizadevamo tudi za pridobivanje fotografij naših umetnikov; v zbirki tako že hranimo fotografije nekaterih naših slikarjev: Mateja Sternena, Gojmira A. Kosa, Vena Pilona, Mihe Maleša, Lojzeta Spacala, Zmaga Jeraja in drugih sodobnih umetnikov, ki se posvečajo fotografskemu mediju. Zbirka šteje danes prek 3.000 enot. Gradivo iz zbirke raziskujemo in razstavljamo, izsledke pa objavljamo v katalogih, ki spremljajo naše razstave ali v strokovnih revijah.

 

 

MEDIJSKA UMETNOST, VIDEO, MEDMREŽNI PROJEKTI
Zbirka medijske umetnosti nastaja na temelju odkupov avtorskih videov, filmov, instalacij gibljivih slik in medmrežnih projektov. Obsega reprezentativna dela zgodovine medijske umetnosti v slovenskem kulturnem prostoru in je, kljub zaenkrat še skromnemu številu del, generacijsko, izrazno in tehnološko raznovrstna.

 

 

MEDNARODNE ZBIRKE

Zbirka del drugih narodov nekdanje Jugoslavije
Moderna galerija hrani tudi zbirko 136 del (slike, skulpture, grafiko) umetnikov 20. stoletja z območja nekdanje Jugoslavije; med njimi pomembne stvaritve avtorjev, kot so Jovan Bijelić, Dušan Džamonja, Oton Gliha, Ljubo Ivančić, Frano Kršinić, Petar Lubarda, Nikola Martinoski, Ivan Meštrović, Peđa Milosavljević, Milo Milunović, Frano Šimunović, Miroslav Šutej, Marino Tartaglia, Rudolf Valdec, Vladimir Veličković in Lazar Vozarević.

 

 

MEDNARODNA ZBIRKA ARTEAST 2000+

Najmlajša izmed zbirk, Arteast 2000+, pa je pionirska zbirka vzhodnoevropskih povojnih avantgardnih del od začetka šestdesetih let do danes, ki jih postavlja tudi v dialog z zahodno umetnostjo. Mednarodna zbirka Arteast 2000+ temelji na dialogu med deli ključnih zahodnih in vzhodnih umetnikov in predstavlja vrsto pomembnih, a dolgo neznanih ali prezrtih umetnikov iz Vzhodne Evrope. Zbirke v Moderni galeriji niso togo ločena polja, marveč se dinamično povezujejo in kombinirajo.

 

Mednarodna zbirka Arteast 2000+ se je začela oblikovati v devetdesetih letih 20. stoletja pod strokovnim vodstvom direktorice Moderne galerije Zdenke Badovinac in njenih svetovalcev Viktorja Misiana, Piotra Piotrowskega, Haralda Szeemanna in Igorja Zabela. Do ustanovitve te zbirke je Moderna galerija sistematično zbirala le dela slovenskih modernih in sodobnih umetnikov, v novih družbenih in političnih razmerah pa se je izoblikovala močna potreba, da se nacionalni zbirki pridruži zbirka del tujih umetnikov, ustanova pa s tem svoje delo zastavi še bolj mednarodno.

Zbirka Arteast 2000+ temelji pretežno na delih vzhodnoevropskih neoavantgardnih umetnikov. Poleg tega vsebuje tudi dela nekaterih pomembnih zahodnih umetnikov, ki sodijo med pridobitve iz časa intenzivnega mednarodnega odpiranja Moderne galerije v devetdesetih letih; nekaj teh del je bilo odkupljenih sočasno z glavnino ostalih del v začetku zadnjega desetletja. Namen zbirke Arteast 2000+ je ustvarjati dialog Vzhodnega prostora z drugimi prostori, zato je bil naslov njene prve javne predstavitve leta 2000 »Umetnost Vzhodne Evrope v dialogu z Zahodom«.

Za inavguracijo zbirke, ki je bila leta 2000 v še neobnovljeni stavbi na Metelkovi, je Moderna galerija uspešno izkoristila čas Manifeste v Ljubljani ter navdušila domačo in mednarodno strokovno javnost. Od takrat je zbirka v različnih postavitvah gostovala po svetu (v Innsbrucku kot spremljevalni dogodek srečanja vzhodnoevropskih ministrov za kulturo leta 2001; v Karlsruheju v Centru za medijske umetnosti ZKM leta 2002; v Skopju v galeriji Čifte Amam leta 2002; ožji izbor del pa je bil predstavljen v Moderni galeriji leta 2004). Posamezna dela iz zbirke so nenehno prisotna na številnih mednarodnih razstavah po svetu.

Zbirka Arteast 2000+ bo stalno razstavljena v stavbi Moderne galerije na Metelkovi 22, ko bo ta obnovljena. Že od ustanovitve zbirke pa Moderna galerija pripravlja serijo Arteast razstav, ki se tako kot zbirka ukvarjajo z raznimi procesi redefiniranja zgodovine (Form-Specific, 2003; 7 grehov: Ljubljana - Moskva, 1995; Prekinjene zgodovine, 2006; Zbirka Arteast 2000+23, 2006; Šengenske ženske, 2008).

 

 

ARHIV SKUPINE OHO

Digitalizacija idej je bil projekt za digitalizacijo arhivov konceptualnih umetniških praks med leti 2011 in 2012, pri katerem so sodelovali Moderna galerija (Ljubljana, Slovenija), Muzej za sodobno umetnost (Zagreb, Hrvaška), Muzej za sodobno umetnost Vojvodina (Novi Sad, Srbija) in Muzej za moderno umetnost (Varšava, Poljska). V okviru projekta je Moderna galerija digitalizirala in opremila 477 arhivskih materialov umetniške skupine OHO.