Kustosinji dr. Martini Vovk, ki je leta 2016 pripravila retrospektivno razstavo Andraža Šalamuna, o njegovem delu pravi:

»Pri pripravi na retrospektivo Andraža Šalamuna sem naletela na avtorjevo pripoved o nastanku njegove znamenite serije bizonov. Šalamun opiše, da je v študentskih letih nekega dne obiskal ljubljanski živalski vrt, kjer je videl bizona. To je bilo usodno srečanje, sprožilec. Neznosno moč, ki jo je mogočna divja žival s pogledom usmerila vanj, je bilo komaj mogoče vzdržati. Šalamun je tekel naravnost domov, doživetje je bilo tako silovito, da je moral bizona nemudoma naslikati. In naslikal ga je tako, kot je slikal sicer, od akademskih procedur nedotaknjeni samouk. Neobičajno velik format negrundiranega platna na tleh in impulzivno slikanje brez pretiranih pripravljalnih skic. Tako se je začela serija bizonov, verjetno njegova najbolj znana in pri občinstvu tudi najbolj priljubljena. Pozneje sem izvedela, da so bili Šalamunovi bizoni zelo dobro sprejeti tudi v ZDA in da so jih tam tudi nekaj prodali. Američani so v bizonu menda nemudoma prepoznali simbol svobodnega duha divjega zahoda in neustrašnih prvih pionirjev, ki so iz 'divjine' ustvarjali novi svet (četudi je načrtno iztrebljanje bizonov v 19. stoletju dejansko pomenilo tudi genocid ameriških staroselcev, a zmagovita zgodba tega po nepotrebnem ne razglaša). Tako je bizon iz ljubljanskega živalskega vrta v Šalamunovi impulzivni likovni formulaciji nič hudega sluteč prepotoval Atlantik in v drugem kulturnem kontekstu postal zmagoviti simbol neke nacije. Simbol, ki ga umetnikova intenca ni mogla niti slutiti.«