MG+MSUM

ARTEMIJA #10 | OHO, Interkontinentalni grupni projekt Amerika-Evropa
#
#
#
#
#
#
#

Kustos Igor Španjol predstavlja skupino OHO in njihov Interkontinentalni grupni projekt Amerika-Evropa (1970).

 

»Ena najpomembnejših značilnosti poznega ohojevskega dela je vpeljava ezoteričnih praks, na primer telepatije in meditacije, v konceptualno umetnost. Ko sta David Nez in Milenko Matanović leta 1970 za nekaj časa odpotovala v ZDA pripravljat predstavitev skupine na razstavi Information v MoMA, so ohojevci realizirali nekaj 'interkontinentalnih grupnih projektov', ki so temeljili na poskusu telepatske komunikacije med članoma v New Yorku in članoma v Ljubljani, Markom Pogačnikom in Andražem Šalamunom. Fizično distanco so razumeli kot priložnost za preseganje osebnih vidikov in delovanje skupine kot kolektivno telo, kot konceptualna harmonična celota posameznih članov in njihovih razlik. Projekte so izvajali v obdobju petindvajsetih dni, rešitev za prostorsko ločenost pa so našli v časovni simultanosti. Marko Pogačnik je zasnoval projekt, pri katerem so vsi štirje udeleženci v določenem trenutku hkrati narisali linijski znak v polje in se tako poskusili povezati. Nastala je kombinacija skupine znakov na podlagi izbire med ponujenimi možnostmi. Pri Matanovićevem projektu pa so udeleženci hkrati pogledali v sonce, spustili vžigalico na list papirja in označili njen položaj. Diagrami linij kažejo sodelovanje in potencialno usklajenost med udeleženci ter ponujajo samostojen vzorec različnih možnosti. Projekti so realizirani v t.i. 'medialni obliki' med individualnim delovanjem članov in njihovo skupino, pa tudi med natančno zasnovano, premišljeno konceptualno strogostjo in elementom igre, ki se kaže kot svobodno gibanje v prostoru in času. Vendar pri tem ni šlo samo za telepatsko komunikacijo. Sistematični ritual in ideja telepatske povezanosti sta bila uporabljena za povezovanje skupine, kot nekakšen trening skupinske identitete. Ni pomembno, kako učinkovita je telepatija, saj udeleženci formirajo in utrjujejo svojo skupnost že samo s prakticiranjem takšnega rituala. Njihovi pogledi se srečajo v isti točki in tako je skupnost, ki je prostorsko ločena, intenzivno povezana s tem, kar njeni člani vidijo.«

 

 
Priporočamo
Spletna razstava