Reka Sava je eden stalnih motivov Jakopičevih krajin; njen pomen se odraža tudi v poimenovanju skupine impresionistov po njej. Rihard Jakopič je reko upodabljal v različnih predelih struge, pri čemer ga je zanimala predvsem impresija narave ob Savi in forma rečne struge.
Sava kot ena največjih rek v tem delu Evrope predstavlja pomembno stičišče človeka in narave, ki je je bilo v zadnjih sedemdesetih letih vedno bolj izkoriščano. Od petdesetih let prejšnjega stoletja dalje se ob strugi sistematično širi mreža hidroelektrarn; danes jih je ob slovenskem porečju osem, tudi v Medvodah, blizu katerih je Jakopič slikal reko. Takšni posegi so prinesli regulacijo vodotoka in nov energetski vir, hkrati pa tudi negativne in nepovratne okoljske posledice.
Hidroenergetsko izkoriščanje Save, ki ima na Slovenskem precej nizko gladino, resda pripomore k regulaciji vode in preprečuje prekomerne poplave, a nedavne raziskave nakazujejo, da bo reka v prihodnosti doživljala pogoste intervale suše in poplav zaradi podnebnega segrevanja. Skrajne (in nepredvidljive) podnebne razmere bodo vodile k razširitvi toksičnih elementov, ki jih mnogi industrijski obrati na Slovenskem (npr. Acroni na Jesenicah) in drugih deželah ob Savi izpuščajo v reko. Ob napovedih pospešenega segrevanja in ekološke degradacije je mogoče predvidevati, da bodo podobe Save, kot jo je naslikal Jakopič, le še podoba preteklosti.
