Na desni strani platna je Gojmir Anton Kos naslikal papigo, domačo žival upodobljenega moža. S svojimi izrazitimi barvami, ki izstopajo na sicer temnejši sliki, deluje eksotično in kot simbol razkošja. Nekatere živali so bile zgodovinsko pogosto podvržene objektivizaciji in človeškemu nadzoru.
Papige so bile prvič udomačene v času antike, ko so jih prinesli po povratku Aleksandra Velikega iz Indije v 4. stoletju pr. n. št., in tudi bogati Rimljani so jih imeli kot izraz bogastva, razkošja in poosebitev Vzhoda in Indije. Ta objektivizirajoči vzorec se je ohranil na zahodu Evrope v nadaljnjih stoletjih med meščani; tudi na Kosovi sliki barvitost papige vizualno označuje razkošje, ki je v »lasti« upodobljenca.
Udomačitev ptic, zlasti papig, poleg nadzora nad živalmi odpira tudi druga etična vprašanja o odnosu med človekom in nečlovekom. Papige se težko prilagajajo ujetništvu in osamelosti, zato izkazujejo vzorce obnašanja, kot je prekomerno grizljanje, in simptome kroničnega stresa. Tovrstna obremenitev papig je neposredna posledica človekovega nadzora, do katerega se je treba danes kritično opredeliti. Na primeru Kosove slike lahko raziskujemo objektivizacijo domačih živali in posredno vprašanje etičnosti nadzora nad nečloveškimi bitji.
