Spomin na Benetke, najljubše delo Mihe Maleša, je izrazito idealizirana in romantizirana podoba italijanskega obmorskega mesta. V prvem planu vidimo upodobitev moškega in ženskega obraza, obkrožena sta z živalmi – ribama v vodi in galebom na nebu –, na desni strani pa je nakazana značilna beneška gondola. Same Benetke je Maleš upodobil v ozadju, visoko na horizontu, ločeno od osrednjega dogajanja z morjem ali kanalom.
Maleševa upodobitev Benetk z idealizacijo ne razkriva nestabilnosti in krhkosti tamkajšnjega ekosistema. Mesto, zgrajeno na morju, je namreč zaradi občasnega naraščanja vode, t. i. acqua alta, pogosto prekomerno poplavljeno. O poplavah Benetk pričajo številni zgodovinski viri, ki segajo že v 8. stoletje, z okoljskimi spremembami v 20. in 21. stoletju pa so poplave bistveno pogostejše. Točno 30 let po nastanku Maleševe slike, leta 1966, je med poplavo v mestu voda narasla na 194 cm; poplave leta 2022 so ta rekord še nekoliko zvišale na 204 cm. Če so bile prve poplave posledica lokacije mesta na pogrezajočem se terenu, so poplave od 20. stoletja dalje vse očitneje posledica naraščanja vodostajev, ki vplivajo na beneško laguno.
Romantične upodobitve Benetk v 20. stoletju, kot je Maleševa slika, predstavljajo podobo ekosistema, ki je odrezan od stvarnosti in ga je vse težje rehabilitirati. Nedavna gradnja protipoplavnega sistema očitno ne more rešiti problema verjetnih prihodnjih poplav, s čimer se nakazuje scenarij možnega izginotja Benetk, ohranjen pa bo le spomin, kot je ta Malešev.
