Drage Minimalistke in Minimalisti,
zadnji dnevi izolacije postajajo vse bolj naporni, mar ne? Vse težje je upoštevati omejitve in ne-možnosti, ki so pretekla dva meseca zaznamovale naše vsakdanje delo, šolanje in druženja, nam čez noč spremenile svet in določile nova pravila življenja.
Vendar pa je pri omejitvah tudi nekaj zelo optimističnega: pričakujemo namreč konec prepovedi, nove začetke, nove prelome. Zgodovina umetnosti je polna tovrstnih izzivov, ko so prav omejitve (tehnološke, družbene, socialne, politične…) tiste, ki v umetnosti pripeljejo do najboljših trenutkov in pri umetnikih spodbudijo novo moč.
Tudi stalno postavitev v Moderni galeriji si lahko ogledamo na ta način, -skozi dosežke in skozi prelome, ki sledijo omejitvam, pa tudi s perspektive novih možnosti in uspehov moderne in sodobne umetnosti. Vam, našim malim obiskovalcem, se te novosti pogosto zdijo smešne, ker smo se v današnjem času nanje že popolnoma navadili, zdijo se nam vsakodnevni pojavi, velikokrat dolgočasne malenkosti, ki jih skorajda več ne opazimo.
Tako vam na primer pri ogledu slovenskih impresionistov v prvi razstavni dvorani, od vseh pripovedi o času, v katerem se je ta smer izoblikovala, najbolj ostane v spominu anekdota o temperah v tubi. Barve v tubah naj bi po mnenju nekaterih umetnostnih zgodovinarjev odpravile tehnične omejitve slikarjev do takrat in dale impresionistom svobodo gibanja in ustvarjanja, ker so jih lahko imeli vedno s seboj. In čeprav gre le za predvidevanje, da so barve v tubah eden od razlogov, zakaj so impresionisti imeli možnost slikanja na prostem, daleč od svojih ateljejev, je zanimiva ideja, da je majhna tuba barve (danes le navaden pripomoček za ustvarjanje) lahko v nekem trenutku zgodovine pomenila eno omejitev (manj) za novi, impresionistični pogled na svet.
Novi, drugačni pogled na svet in umetnost so imeli desetletje kasneje tudi avantgardni umetniki, ki so poskušali preseči družbene okvirje in omejitve svojega časa. Že sama označitev »avantgarden« poudarja brezmejnost njihovih idej. Izraz avant garde namreč v francoskem vojaškem besednjaku pomeni vojake na prvi bojni črti, tiste, ki stopajo naprej in jim je zadnja omejitev le horizont.
Na naši razstavi miselnost avantgardnih umetnikov verjetno najbolje predstavlja Tržaški konstruktivistični ambient, umetniško delo, ki povezuje različne likovne, gledališke in literarne elemente, naravoslovne in kozmične ideje, zakone levitacije in teorije barv , ter nas s svojo nenavadnostjo vedno znova preseneča in spodbuja k raziskovanju in spoznavanju.
Drznost in željo po raziskovanju ter izražanju izven družbeno sprejemljivih okvirjev so po avantgardni liniji podedovali/prevzeli tudi nekateri kasnejši umetniki. Na stalni razstavi v Moderni galeriji sta prestavljeni dve takšni skupini - skupina oz. gibanje OHO in skupina NSK. Naši mali koraki se pri umetniških delih obeh skupin redno ustavijo, njihova dela z zanimanjem raziskujemo.
Pri OHOjevskem okroglem paviljonu dvigujemo pokrovčke in si v vitrinah ogledujemo navidez enostavne risbe in umetniške objekte ter fotografije (drznih) performansov, ki so bili v tistem času nova oblika umetniškega izražanja. Paviljon OHO povzema umetniški moto - Umetnost je del življenja. Življenje je del umetnosti, skupine, ki je bila s svojim delovanjem vedno zunaj družbenih okvirov in pravil.
Zunaj okvirjev, velikokrat tudi dobesedno, pa je umetnost skupine NSK - Neue Slowenische Kunst. V zadnji razstavni dvorani so razstavljena provokativna dela njenih podskupin- slike, plakati za predstave in koncerte, posnetki in fotografije performansov... Največ pozornosti vam vedno pritegne delo Kapital, pri katerem se ne morete odločiti, ali gre za slikarsko ali kiparsko delo in "kaj počnejo nagačene trofeje živali poleg slik z močnimi okvirji". Ko skupaj razvozlamo zapleteno ikonografijo in simboliko, se na koncu strinjamo, da gre kljub različnim elementom za enotno umetniško delo.
Provokacije, komentarji in kritike skupine NSK, performansi in artikli skupine OHO ter dela avantgardnih umetnikov so primeri odgovorov na politične in kulturne omejitve v nekaterih zgodovinskih družbenih sistemih. Vendar pa obstajajo omejitve tudi znotraj umetnostne zvrsti ali medija.
Tako se recimo kiparji od nekdaj trudijo, da poleg višine, širine in dolžine (torej globine) njihova dela dobijo še kakšno novo dimenzijo, npr. gibanje. Na naši stalni razstavi so kar dve takšni skulpturi, ki jim je uspelo premagati omejitve danega medija. Ugotavljate za katera dela gre? Naj vam pomagamo- eno se sveti, drugo pa se giblje. Kljub temu, da ste že vsega vajeni in vaši generaciji uporaba električne energije, pleksistekla, vode in plastike v umetnosti ni nobena novost, vas svetlobni objekt Dušana Tršarja in kinetični objekt Slavka Tihca vedno znova navdušita in z zanimanjem odkrivate, katere omejitve je avtorju teh dveh del uspelo premagati.
V času, ki nam nalaga veliko fizičnih omejitev, obstaja nekaj, česar vam nihče ne more omejiti ali vzeti - vaše domišljije. V mislih lahko potujete v nenavadne kraje, se z nami sprehajate po razstavah in družite s prijatelji, tudi niso fizično pri vas. V duhu domišljije končujemo današnji muzejski sprehod - ob Šalamunovem Bizonu, bizonu narisanem na platno brez okvirja, omejitev, svobodnem, da lahko teče naokrog... mogoče celo po galeriji, v času ko je zaprta za obiskovalce. Le predstavljajte si!
Lep pozdrav do naslednjega sprehoda.
