Kolektiv Robida

Med koreninami in krošnjami: razvejanost kot porozna meja, 2026

Muzej sodobne umetnosti Metelkova, + MSUM

Trajanje razstave: 11. junij 2026 – 23. avgust 2026

Kustosinja razstave je Ana Mizerit.

Med koreninami in krošnjami: razvejanost kot porozna meja se navezuje na nekatere prakse in teme, ki jih kolektiv raziskuje v vasi Topolove/Topolò v Benečiji, na meji med Italijo in Slovenijo. Združuje čitanko, poslušalnico z večglasnimi branji, prostorsko tekstilno intervencijo in ambientalni zvočni posnetek Topolovega, ki deluje kot okoljski sloj, ki razstavni prostor povezuje z geografskim in sezonskim kontekstom ter ga razširja preko njegovih fizičnih meja.

Skupaj tvorijo razvejan prostor branja in poslušanja, v katerem se 11. številka revije Robida, katere glavna tema so sadna drevesa in sadovnjaki, ne predstavlja kot zaključen objekt, temveč kot prostorsko razprti materiali – kot okolje, v katerem se razvejanost ne bere le konceptualno, temveč tudi telesno in zvočno izkustveno.

Vsebinsko središče instalacije predstavljata čitanka in poslušalnica, ki ponujata več vstopnih točk v premislek štirih binarnih opozicij – narava/kultura, posameznik/skupnost, središče/margina in ukoreninjenost/izkoreninjenost – ter mejnih prostorov med njimi. Vsaka od teh opozicij tvori (meta)fizično tkivo Topolovega in vseh drugih krajev, ki so bili (pre)oblikovani v procesu modernosti. Namen te čitanke ni odprava meja med obravnavanimi pojmi, temveč njihova poroznost. Porozne meje tudi povezujejo in ustvarjajo sorodnosti med obema stranema. Razvejana struktura čitanke ne artikulira in hierarhizira mnogoterosti, ampak deluje kot drevo ali kot rizom, ki se razrašča med koreninami in poganjki. Ob tem se zastavljata naslednji vprašanji: Kako lahko mislimo konceptualne opozicije tako, da jim dopustimo prepletanje, mešanje ali celo hibridizacijo? Kako si lahko zamislimo svet, v katerem meje ostajajo, a so fluidne, dinamične in odprte za izmenjavo?

Sadna drevesa in sadovnjaki razvejanost mislijo na poseben način. Sadovnjak ni le prostor pridelave, temveč prostor cepljenja, soodvisnosti, sezonskosti in skrbi; je kraj, kjer se stikajo divje in kultivirano, dediščina in prihodnost, posamezno drevo in skupnost dreves. Cepljeno drevo v sebi nosi vsaj dve različni življenji, ki se združita v enem deblu – je živ dokaz, da identiteta ni enovita, temveč sestavljena, prepletena, hibridna. Sadovnjak je zato miselni in materialni model porozne meje: med vrstami, med človeškim delom in rastlinsko rastjo, med preteklimi sortami in še neznanimi sadeži. Hkrati je sadovnjak prostor časovne napetosti: kliče preteklost izgubljenih znanj in usihajočih jezikov, a zahteva prisotnost in zavezanost prihodnosti, ki je nikoli ne moremo v celoti predvideti. Drevo, ki ga posadimo, presega trajanje enega življenja; obrezujemo ga za nekoga, ki bo obiral njegove plodove. Tako sadovnjak vzpostavlja mejo med generacijami – mejo, ki ne ločuje, temveč povezuje. V njem žalovanje za padlim drevesom sobiva z jasami, ki se ob tem odprejo; izguba ustvarja prostor za novo rast. Kot razvejana struktura korenin in krošenj je sadovnjak tudi arhiv in laboratorij obenem: nosilec besed, gest in praks, a hkrati prostor preizkušanja drugačnih oblik skupnosti. Ne razpira le vej, temveč odnose – med ljudmi, rastlinami, pokrajinami in jeziki. V tem smislu sadovnjak ne ponazarja zgolj porozne meje, temveč jo živi.

Med koreninami in krošnjami: razvejanost kot porozna meja torej ni zgolj predstavitev publikacij, temveč situacija, v kateri se meja med branjem, poslušanjem in bivanjem v prostoru postopoma zabriše. Obiskovalec ne stoji pred delom, temveč vstopi vanj – kot v razvejan, večplasten sadovnjak besed in glasov.

Med koreninami in krošnjami: razvejanost kot porozna meja je instalacija, ki jo je kolektiv Robida prvič preizkusil v skupinski razstavi T3rza Terra: Michelangelo Pistoletto e Cittadellarte v Villi Manin v Codroipu (Videm). V Muzeju sodobne umetnosti Metelkova je instalacija razširjena s temami sadnih dreves in sadovnjakov, ki so bile glavna tema razmišljanja 11. številke revije Robida in projekta Uncommon Fruits, ki sta ga kolektiv Robida in Zavod Cepika iz Goriških Brd izvajala med letoma 2024 in 2025 in je nastajal v sklopu uradnega programa EPK GO! 2025 Nova Gorica–Gorica.

---------------------------------------------------------------------------------

Robida je kolektiv s sedežem v vasi Topolò/Topolove na meji med Italijo in Slovenijo. Regija spada pod Benečijo, kjer živi slovenska manjšina. Kolektiv je mednaroden in večjezičen ter znan po delu, v katerem se prepletata pisana in govorjena besedo. Ukvarja se z vrsto projektov, vključno z revijo Robida, radiom Robida in lastno Academy of Margins. Kuratorski pristop kolektiva temelji na dolgoročnih projektih, ki raziskujejo povezavo med pokrajino in krajem Topolò/Topolove. Glavni cilj je ponovno razmisliti o možnostih kulturnega delovanja na postruralnih območjih, ki so nekoč živela od kmetijstva, potem pa so jih prebivalci v procesu sodobne urbanizacije zapustili. Robida ima sedež v Izbi, ki se nahaja v središču vasi.