Kozmični kolektiv: OM produkcija in njen drugi prihod
Muzej sodobne umetnosti Metelkova, +MSUM
6. februar – 23. avgust 2026
Kustosinja: Ana Mizerit
V sedemdesetih letih prejšnjega stoletja se je na presečišču kontrakulturnega misticizma, poststrukturalističnega dvoma in nastajajočih medijskih tehnologij oblikoval nenavaden filmski impulz: posneti tisto, kar se izmika očem, narediti svet viden preko senzoričnega rituala, ki postane kanal za komunikacijo pri odkrivanju nevidenega. Kamera ni bila več le orodje reprezentacije, temveč antena, uglašena na kozmične frekvence.
OM produkcija ni bil klasičen filmski kolektiv, temveč fiktivna entiteta, ki je obstajala kot koncept in mit, utelešen v performativnih projekcijah 8- in 16-mm filmskih trakov. Njena praksa je presegala meje filma z združitvijo performansa, senzoričnih napadov in kolektivne anonimnosti. Gre za entiteto, ki je obenem ustvarjalni subjekt in estetski konstrukt – združenje svobodnih ustvarjalcev, ki so v svoji anonimnosti obstajali predvsem kot ideja in kot podpis na filmskih trakovih. OM produkcija je delovala kot fluidna identiteta, ki se je spreminjala glede na projekt, prostor in trenutek, predvsem pa je z omenjenim zabrisovanjem identitet sporočala, da pomena ne ustvarja avtor, temveč stvaritev sama. Razstava raziskuje delo in identiteto enega najskrivnostnejših pojavov slovenskega in jugoslovanskega avantgardnega oziroma eksperimentalnega filma, obenem pa obeležuje petdeseto obletnico njegovega delovanja ter njegove ponovne prisotnosti.
OM produkcija je bila ustanovljena v Ljubljani leta 1975 in je v obdobju dvanajstih let – do samoukinitve leta 1988, razglašene v končni deklaraciji – ustvarila več kot štirideset filmov, ki so krožili po festivalih v Jugoslaviji in tujini. Ta enigmatični kolektiv, ki je deloval zunaj institucionalnih okvirov, se je izmikal jasni kategorizaciji in v zgodovini slovenskega in jugoslovanskega avantgardnega filma zaseda liminalno mesto: med filmom in performansom, med arhivom in mitom, med institucionalno zgodovino in underground kroženjem del. Njegova ustvarjalna produkcija uhaja klasičnim kategorijam in definicijam ter poleg filmske produkcije združuje tudi fotografijo, avantgardno gledališče, radiofonijo, komponiranje, elektrografijo, pisano besedo, multimedijske postavitve in druge likovne prakse.
Zaradi svoje misteriozne in izmuzljive članske strukture, opisane kot »svojevrsten hibrid med odpadniško prostozidarsko ložo, gverilsko produkcijsko tvrdko in avdiovizualnim laboratorijem«, se OM produkcija umešča v tradicijo umetniških kolektivov, ki zabrisujejo meje med fikcijo in realnostjo ter se z ustvarjenim mitom izmikajo jasnim avtorskim podpisom. Ko v svoji deklaraciji Anti Stand Art OM produkcija razglasi, da se bistvo ustvarjalne prakse nahaja v tem, da služi kot sredstvo za doživljanje niča – nič oziroma praznina pa je anonimna –, se s tem obenem referira tudi na svojo enigmatično in anonimno zasnovo avtorstva, ki morda šteje triinsedemdesetih in več imen, morda pa le enega samega izvirnega ustvarjalca.
