Milan Knížák, Demonstracija za enega, črno-bele fotografije, 1964; foto: Dejan Habicht
Z žalostjo sporočamo, da je umrl Milan Knížák, eden ključnih predstavnikov češke in vzhodnoevropske povojne avantgarde ter pomembna osebnost mednarodne sodobne umetnosti.
Knížák se je rodil v Plznu. V začetku šestdesetih let je med študijem v Pragi začel razvijati umetniško prakso happeningov in uličnih akcij. Med letoma 1963 in 1971 je s skupino Aktual izvedel vrsto participatornih akcij, med njimi Demonstracijo za vse čute in Demonstracijo za enega. S tovrstnimi deli ter eksperimenti z glasbo, samizdatom, mail artom in performansom je raziskoval preplet umetnosti in vsakdanjega življenja ter možnosti umetnosti, da poseže v družbeno stvarnost.
Bil je član mednarodne mreže Fluxus in od leta 1965 vodja njenega vzhodnoevropskega krila Fluxus East. V tem okviru je organiziral dogodke v Pragi, Budimpešti, Poznanu in Vilni ter vzpostavljal povezave med umetniki z obeh strani železne zavese. Med letoma 1968 in 1970 je deloval tudi v Združenih državah Amerike, kjer je izvedel vrsto performansov in akcij, med drugim Lying Ceremony (1967–1968) v New Jerseyju in Difficult Ceremony (1966–1969) v New Yorku. Po vrnitvi v Evropo je nadaljeval razvoj performansa, zvočne umetnosti, eksperimentalnega filma in drugih intermedijskih praks. Med letoma 1990 in 2015 je predaval na Akademiji za likovno umetnost v Pragi, kjer je bil med letoma 1990 in 1997 tudi rektor. Od leta 1999 do 2011 je vodil Narodno galerijo v Pragi.
Njegova dela hranijo številne pomembne muzejske zbirke, med njimi Muzej moderne umetnosti (MoMA) v New Yorku, Centre Pompidou v Parizu, Narodna galerija v Pragi, zbirka Kontakt in številne druge institucije.
V Moderni galeriji je prvič razstavljal leta 1993 na skupinski razstavi Détente. Leta 1998 je z delom Ko se začneš zavedati kamna (1977) sodeloval na odmevni razstavi Body and the East. V zbirki Arteast 2000+ hranimo njegovo delo Demonstracija za enega (1964), eno njegovih zgodnjih participatornih akcij. Delo temelji na preprosti gesti: umetnik organizira demonstracijo, namenjeno enemu samemu udeležencu. S tem radikalno obrne logiko javnega protesta in kolektivnega političnega delovanja ter pozornost usmeri k posamezniku, medosebnemu srečanju in vprašanju, kaj pravzaprav tvori skupnost. Značilna ekonomija sredstev, humor in subtilna subverzija so prepoznavni elementi Knížákove zgodnje umetniške prakse.
S smrtjo Milana Knížáka smo izgubili enega najpomembnejših protagonistov vzhodnoevropske neoavantgarde. Njegovo delo je odločilno prispevalo k razvoju performansa, happeninga, intermedijske umetnosti in mednarodnih umetniških mrež ter pomembno zaznamovalo razumevanje umetnosti kot prostora družbenega eksperimenta, sodelovanja in kritične refleksije.
