Sodelujejo: Rana Anani, Inke Arns, Zdenka Badovinac, Fares Chalabi, Goran Đorđević, Vladan Joler, Bara Kolenc, Vasif Kortun , Bojana Piškur, Omnia El Shakry, Alenka Zupančič, Jalal Toufic

Koncept: Zdenka Badovinac

Zgodbe onkraj radarja je naslov konference, ki jo organiziramo v Moderni galeriji ob razstavi Walida Raada z naslovom Festival (ne)hvaležnosti. Ta z zgodbami, fotografijami, videi, skulpturami in instalacijami raziskuje grajenje, naseljevanje in narative svetov ter načine, kako predmeti, podobe in zgodbe oblikujejo tako zgodovinske kot namišljene pokrajine.

Konferenca preučuje, kako se sodobna umetnost in teorija odzivata na realnost, ki jo zaznamujejo številne časovnosti – labirintne, nelinearne, digitalne, trenutne, večne, asinhrone in spekulativne –, in sprašuje, kako bi v takih pogojih lahko na novo premislili umetnostno zgodovino, tradicije in muzeje prihodnosti.

Na konferenci sedanjost obravnavamo kot izrazito prekinjen čas, ne le zato, ker živimo v času prekinjene pozornosti, temveč tudi zaradi globljih strukturnih razlogov: medtem ko je bila modernost usmerjena v prihodnost in je čas pojmovala kot kontinuiteto in napredek, se danes čas zdi kot niz prelomov, pregibov, ponovitev in premorov. Poleg tega prostor ni več fiksno ozemlje, ampak polje sočasnih in včasih konfliktnih prisotnosti.

Konferenca se navezuje na razstavo Prekinjene zgodovine v Moderni galeriji leta 2006, ki je vzpostavila dialog med vzhodnoevropskimi umetniki in umetniki z Bližnjega vzhoda, in se osredotoča na umetniške prakse, izhajajoče iz t. i. »prostorov prekinjenih zgodovin«, kjer so pogoje za ohranjanje dolgotrajnih zgodovinskih narativov onemogočali stoletja dolgi ekonomski, verski in epistemološki boji. Medtem ko nekateri umetniki iz teh regij odsotnost in nenehno spodkopavanje nekaterih tradicij beležijo kot prizore individualne in kolektivne travme ter sil, ki vplivajo na subjekte v svetu, drugi to odsotnost vidijo kot simptom bolj prevladujočih, zahrbtnih in razdiralnih sil, zaradi katerih začne razpadati sam koncept »sveta«.

Na razstavi Walida Raada so na ogled tudi kolaži Fadwe Hassoun, nekdanje libanonske vojaške obveščevalke, ki je med libanonsko državljansko vojno lokalnim in mednarodnim voditeljem dodeljevala šifrirana imena. Ti kolaži predstavljajo »besednjak«, ki ni vključen v sisteme znanja.

Umetniki razvijajo podobne »protibesednjake« v času naraščajočega nasilja, ko se nenehno pojavljajo nove oblike kodifikacije kulturne dediščine skupaj z novimi načini kolonizacije znanja, zlasti s pomočjo umetne inteligence. V naših nevarnih časih je pomembna strategija tudi to, da se izognemo radarju teh procesov kategorizacije in komodifikacije ter se v službi »protiobveščevalnih dejavnosti« naučimo drugače uporabljati domišljijo, znanje in tehnologijo.