Foto: Ilija Šoškić, Zašiti fikus, akcija/instalacija, 1974 (1989, 2017), z dovoljenjem umetnika
Četrtek, 18. maj 2017, ob 16.30, MG+, vodi sokustosinja razstave Bojana Piškur, Mednarodni muzejski dan.
Petek, 26. maj 2017, ob 17.00, MG+, vodi kustosinja asistentka Ana Mizerit.
Petek, 2. junij 2017, ob 17.00, MG+, vodi sokustosinja razstave Zdenka Badovinac.
Četrtek, 15. junij 2017, ob 18.00, MG+, vodi sokustosinja razstave Zdenka Badovinac.
Četrtek, 6. julij 2017, ob 17.00, MG+, vodi kustosinja asistentka Ana Mizerit.
Četrtek, 3. avgust 2017, ob 18.00, MG+, vodi Miha Valant
Četrtek, 17. avgust 2017, ob 18.00, MG+, vodi Miha Valant
Četrtek, 31. avgust 2017, ob 18.00, MG+, vodi kustosinja asistentka Ana Mizerit
OTVORITVENA PERFORMANSA
Sreda, 26. april 2017, 21.00– 23.00, MG+
Azra Akšamija, Prebavljanje Daytona, 2012–2017
Interaktivna instalacija na razstavi Dediščina 1989
V času razstave bodo potekala delavniška druženja, na katerih bodo sodelovale ženske priseljenskega porekla različnih generacij, ki bodo na namizni prt vezle vzorce, značilne za svoje kulture in pokrajine.
Ilija Šoškić, Zašiti fikus, 1974 (1989, 2017), akcija/instalacija
PERFORMATIVNI DISKURZIVNI PROGRAM
BADco: Dolga trajanja in ideje prihodnosti
»Dolga trajanja in ideje prihodnosti« je serija diskusijsko-delavniških intervencij, ki se bodo osredotočile na družbene antagonizme postjugoslovanskega političnega prostora skozi prizmo materialne in idejne zapuščine, kontinuitete kulturnih mrež in potenciala prihodnosti, ki nosi skupno ime jugoslovanska izkušnja.
Serijo bosta odprli tako razprava o različnih pristopih k jugoslovanskim arhivom, zlorabi dediščine zaradi revidiranja emancipacijske zgodovine 20. stoletja in morebitnih odgovorih na naraščajoč reakcionaren revizionizem kot delavnica o alternativnih arhivih, digitalizaciji njihovega gradiva ter oblikah posredovanja vednosti. Drugi del serije se bo v obliki simpozija in na podlagi primera umetniških praks ter družbenih gibanj osredotočil na vztrajnost in vztrajno nestabilnost struktur dolgega trajanja, kot so nacionalne države, kapitalistične ekonomije in imperializmi v našem prostoru. Sklepne delavnice bodo v ospredje postavile oblike povezovanja kulturnih in umetniških akterjev ter oblike njihovega imaginarnega institucionaliziranja po razpadu Jugoslavije, obenem pa se bodo spraševale, kakšno je splošno stanje umetniške imaginacije političnega snovanja prihodnosti v kontekstu razpadajoče hegemonije Zahoda in demokratičnih družb.
Scenski kolektiv BADco. se od svojega nastanka leta 2000 sistematično ukvarja z raziskovanjem protokolov izvajanja, predstavljanja in gledanja, pri čemer svoje projekte snuje znotraj različnih formalnih in percepcijskih odnosov in sklopov. Ponovno konfiguriranje vzpostavljenih odnosov med izvajanjem in občinstvom, prevpraševanje perspektivnih danosti in arhitektonike izvajanja ter problematizacija komunikacijskih struktur predstavljajo snov poetike kolektiva, ki se udejanja v predstavah, razstavah, diskusijah in založništvu.
Sreda, 24. maj 2017, MG+
Seminar »Rabe in zlorabe dediščine – revidiranje in reakcija«
Predavatelja Milan Radanović in Suzana Milevska; sogovornika pri diskusiji: Tanja Petrović in Dragan Markovina
Četrtek, 25. maj 2017, MG+
Delavnica javna knjižnica: delavnico vodijo Marcell Mars, Tomislav Medak in Dubravka Sekulić
Ponedeljek, 5. junij 2017, MG+
Simpozij »(Post) Jugoslavija in dolga trajanja – o družbenih antagonizmih skozi umetnost in kulturo dolgega 20. stoletja«: Tijana Okić, Sezgin Boynik, Miklavž Komelj, Tatomir Toroman
Četrtek, 7. september 2017, MG+
Delavnica "Razpad hegemonije in ideje prihodnosti", delavnico vodiDelavnico vodi Janez Janša, sodelujeta: Katerina Kolozova in Jelena Vesić.
Delavnica »Imaginarne institucije – postjugoslovanske institucije brez države«: delavnico vodi Iskra Geshoska, sodelujejo Emina Višnić in Slaven Tolj (Rijeka 2020); Dragana Afirević in Rok Vevar (Nomad, Ljubljana); Mika Buljević (Booksa, Zagreb) in Vladimir Đurišić (Proletter, Podgorica).
PRIČEVANJI
Sreda, 31. maj 2017, ob 18.00, MG+
Darko Simičić, Umetnost osemdesetih let v Jugoslaviji: Poj!
Sreda, 28. junij 2017, ob 18.00, MG+
Goran Trbuljak, Dokler je politikom dobro, ostali zgolj jamrajo
PREDAVANJE
Petek, 15. september 2017, ob 18.00, MG+
Gal Kirn, Protislovja in tranzicija (post)socialistične civilne družbe med 1972 in 1989
POGOVORI
Torek, 30. maj 2017, ob 18.00, +MSUM
Predstavitev knjige Osemdeseta o osemdesetih in pogovor z avtorji prispevkov Sodelujejo: Tea Hvala, Anej Korsika, Kaja Kraner, Aleš Mendiževec, Tjaša Pureber
Moderira: Bojana Piškur
Publikacija Osemdeseta o osemdesetih vključuje tekste petih teoretičark in teoretikov, rojenih v osemdesetih letih prejšnjega stoletja, ki z današnjega stališča proučujejo nekatere ključne tekste ter razmerja med politiko, družbo, kulturo in umetnostjo tistega desetletja.
Sreda, 13. september 2017, ob 19. 00, MG+
Predstavitev kolektivov in njihovih dejavnosti ter pogovor o kolektivnem delovanju
ŠUM: pogovori o organiziranju umetnosti in dela v kulturi pri nas: nekoč in danes
Ljubljanski kolektiv Šum bo gostil dva kolektiva, BLOK iz Zagreba in Kontekst iz Beograda, ki delujeta na presečiščih kulture, umetnosti in aktivizma oziroma politike. Sodelujoči:
BLOK - Lokalna baza za osvježavanje kulture, Zagreb, Hrvaška (Ana Kutleša, Vesna Vuković, Ivana Hanaček); Kontekst, Beograd, Srbija (Vida Knežević, Marko Miletić)
Šum, Ljubljana, Slovenija (Kaja Kraner, Izidor Barši)
Četrtek, 14. september 2017, ob 11. 00, MG+
Organiziranje umetnostne produkcije: nekaj primerov iz zgodovine umetnostnih kolektivov iz področja JV balkanske regije – izsledki raziskave o skupinah Zemlja in Život.
ŠUM: pogovori o organiziranju umetnosti in dela v kulturi pri nas: nekoč in danes
OKROGLA MIZA
Torek, 12. september 2017, ob 18.00, MG+
Šola in muzej kot dispozitiv vzgoje
Muzejska pedagogika v osemdesetih v Jugoslaviji
Sodelujejo: Eva D. Bahovec, Jasna Jakšić, Asja Mandić, Darko Štrajn
Moderira: Adela Železnik
Eden pomembnih prispevkov civilne družbe osemdesetih je bila tudi kritika šolske reforme z začetka osemdesetih let, katere pobudniki so bili nekateri člani nove levice, poststrukturalističnega gibanja in lakanovskega kroga. Kot alternativo »šole kot preddverja tovarne, ki proizvaja delovno silo, zmožno zgolj repetitivnih funkcij«, so predlagali spremembe izobraževalnega aparata, ki bi spodbujal posameznikovo kritično presojo okolja, intelektualno distanco in zmožnost razumevanja lastne pozicije. Postavili so eno od ključnih vprašanj, namreč kakšna je razlika med »vzgojo« in »izobraževanjem«, kar postaja spet aktualno v današnjem času nekritičnega povzemanja informacij in je relevantno tudi za muzejsko pedagogiko.
