DISKURZIVNI PROGRAM | Dolga trajanja in ideje prihodnosti, 2. del | BADco.
Ponedeljek, 05. junij 2017 | 12:00 – 18.00
#
#
#
#
#

DOLGA TRAJANJA IN IDEJE PRIHODNOSTI, 2. del

 

Ponedeljek, 5. junij 2017, 12.00 - 18.00, Moderna galerija, MG+

 

Simpozij »(Post) Jugoslavija in dolga trajanja – o družbenih antagonizmih skozi umetnost in kulturo dolgega 20. stoletja«

 

Sodelujejo: Sezgin Boynik, Miklavž Komelj, Tijana Okić, Tatomir Toroman

Moderator: Tomislav Medak (BADco.)

 

Vabimo vas na drugi del diskusijsko-delavniških intervencij, ki jih je zasnoval Zagrebški scenski kolektiv BADco. na razstavi Dediščina 1989. Študijski primer: druga razstava Jugoslovanski dokumenti.

 

Simpozij, ki bo v Moderni galeriji potekal v ponedeljek, 5. junija 2017, od 12. do 18. ure, se bo na podlagi primera umetniških praks ter družbenih gibanj osredotočil na vztrajnost in vztrajno nestabilnost struktur dolgega trajanja, kot so nacionalne države, kapitalistične ekonomije in imperializmi v našem prostoru.

 

PROGRAM:

12:00 – 13:00 Tijana Okić, Od revolucionarnih do proizvodnih subjektov: o nekaterih vidikih ženskega vprašanja v SFRJ

 

 

13:00 – 14:00 Miklavž KomeljWas Jure Detela wirklich sagte?
Odmor

15:00 – 16:00 Tatomir ToromanJuga, moja Juga – radost in tuga: gastarbajterstvo v socialistični Jugoslaviji v luči širših družbenih protislovij

 

 


16:00 – 17:00 Sezgin BoynikNacionalizem brez meja  Krajine kulturnega nacionalizma

 

 



17:00 – 18:00 zaključna razprava

 

»Dolga trajanja in ideje prihodnosti« je serija, ki se osredotočajo na družbene antagonizme postjugoslovanskega političnega prostora skozi prizmo materialne in idejne zapuščine, kontinuitete kulturnih mrež in potenciala prihodnosti, ki nosi skupno ime jugoslovanska izkušnja.

 

Scenski kolektiv BADco. se od svojega nastanka leta 2000 sistematično ukvarja z raziskovanjem protokolov izvajanja, predstavljanja in gledanja, pri čemer svoje projekte snuje znotraj različnih formalnih in percepcijskih odnosov in sklopov. Ponovno konfiguriranje vzpostavljenih odnosov med izvajanjem in občinstvom, prevpraševanje perspektivnih danosti in arhitektonike izvajanja ter problematizacija komunikacijskih struktur predstavljajo snov poetike kolektiva, ki se udejanja v predstavah, razstavah, diskusijah in založništvu.

 

 

__________________

Biografije:

Tijana Okić se je rodila v Sarajevu. Zadnji dve leti živi v Pisi (Italija), kjer dela doktorat iz filozofije na Scuola Normale Superiore di Pisa. Trenutno ima gostujočo doktorsko raziskovalno štipendijo DAAD na Oddelku za filozofijo Univerze v Tübingenu. Skupaj z Andrejo Dugandžić je uredila zbornik o jugoslovanski antifašistični ženski fronti Izgubljena revolucija: AFŽ između mita i zaborava (Izgubljena revolucija: AFŽ med mitom in pozabo), Sarajevo, 2016. Je članica kolektiva revije Viewpoint. Redno objavlja prevode iz več jezikov, je družbeno in politično aktivna. Skupaj s tovariši iz Sarajeva je leta 2014 zasnovala in organizirala Plenume.

 

Miklavž Komelj je doslej objavil devet knjig poezije, najnovejša – Liebestod – je v tisku. Med njegovimi deli sta tudi razpravi Kako misliti partizansko umetnost? in Jugoslovanski nadrealisti danes in tukaj ter zbirka esejev Nujnost poezije. Veliko tudi prevaja (Fernando Pessoa, Cesar Vallejo, Pier Paolo Pasolini, Djuna Barnes, Alejandra Pizarnik ...). Trenutno pripravlja monumentalno izdajo zbrane poezije Jureta Detele.

 

Tatomir Toroman je etnolog-antropolog in kustos v Muzeju Jugoslavije, kjer je soavtor razstave Jugo, moja Jugo – gastarbajterske priče o jugoslovanskih delavcih, ki so bili na začasnem delu v Nemčiji in Avstriji (2016). Leta 2014 je zasnoval program »Pogovori o Jugoslaviji: uvod v (post)jugoslovanske študije«, ki ga tudi vodi. Sodeloval je pri realizaciji drugih razstav in raziskovalnih projektov, ki so se med drugim ukvarjali z množičnimi mediji in množično kulturo. Skozi poglede socialne in kulturne antropologije, kritične kulturologije in politične ekonomije raziskuje vsakodnevno življenje malega človeka, posebej v procesih socialistične modernizacije in postsocialistične tranzicije.

 

Sezgin Boynik (1977) živi in dela v Helsinkih. Doktoriral je na Oddelku za družboslovje Univerze Jyväskylä s tezo »Towards a Theory of Political: Art Cultural Politics of ‘Black Wave’ Film in Yugoslavia, 1963-1972«. Objavljal je dela o punku, odnosu med estetiko in politiko, kulturnem nacionalizmu, gibanju Situacionistična internacionala in jugoslovanskem filmu. Bil je sourednik zbornika Nationalism and Contemporary Art (z Minno L. Henriksson, Rhizoma & EXIT, Prishtina, 2007) in s Tolgo Guldalli soavtor knjige An Interrupted History of Punk and Underground Resources in Turkey 1978-1999 (BAS, Istanbul, 2008). Boynik je izdal tudi več umetniških knjig, med drugim Counter-constructivist Model (skupaj z M.L. Henriksson, Labyrinth Press, Stockholm, 2012), Still Stealing Steel: Historical-Materialist Study of Zaum (Rab-Rab Publications, Tbilisi, 2014) in Noise After Babel: Language Unrestrained (Spector Books, Leipzig, 2015). Je tudi urednik revije Rab-Rab: Journal for Political and Formal Inquiries in Art.

 
Priporočamo