Foto: Thanasis Karatzas.
V Moderni galeriji z veseljem sporočamo, da je bila za kustosinjo 11. Trienala sodobne umetnosti v Sloveniji U3, ki bo potekal od 22. junija do 27. novembra 2027, imenovana Katerina Gregos.
Moderna galerija je trienale U3 zasnovala leta 1994 z namenom, da podaja vsakokratni kuratorski pogled na sodobno umetnost v Sloveniji. Trienale se tako odziva na spremembe v umetniški praksi in družbi, izmenično imenovanje kustosov in kustosinj iz Slovenije in tujine pa prinaša različne poglede na lokalno umetniško sceno.
Dosedanji kustosi in kustosinje so bili Tomaž Brejc, Peter Weibel, Gregor Podnar, Christine Van Asche, Jurij Krpan, Charles Esche, Nataša Petrešin Bachelez, Boris Groys, Vít Havránek in Tevž Logar, ki je kuriral deseto edicijo trienala. V svojih različnih postavitvah je U3 obravnaval teme od pogojev umetniške produkcije do ekologije in oblik sobivanja ter se pri tem vse bolj odpiral proti mednarodnemu kontekstu.
Gregos je imenovanja, kot je povedala, zelo vesela, še posebej pa se veseli »priložnosti za delo v tem specifičnem geografskem in geopolitičnem kontekstu, ki so ga oblikovale korenite spremembe v regiji in tudi širše. Vsi ti še trajajoči premiki predstavljajo pomemben okvir za razmišljanje o tem, kako razumemo neki kraj in kako se zgodovine nenehno pišejo na novo.
Zadnjih dvajset let sem se v delu posvečala odnosu med umetnostjo, družbo in politiko, še zlasti vprašanjem demokracije, pravic, skupnega ter odnosu med močjo in krizami. Vse to bo oblikovalo tudi moj pristop k trienalu, ki ga vidim kot prostor za kritično spopadanje s sedanjimi razmerami in spremembami, ki preoblikujejo naše družbe.
V času globoke negotovosti in bliskovitih sprememb je po mojem mnenju nujno ustvariti prostor, v katerem lahko umetniki izražajo kritična stališča, prevprašujejo uveljavljene narative in predlagajo drugačne načine gledanja na svet oziroma drugačno razumevanje sveta. Trienale lahko ponudi platformo za takšne poglede.«
O Katerini Gregos
Katerina Gregos je mednarodno uveljavljena kustosinja, pedagoginja in avtorica. Od leta 2021 je umetniška vodja in direktorica Narodnega muzeja sodobne umetnosti (EMΣT) v Atenah. Bila je kustosinja ali sokustosinja številnih obsežnih mednarodnih razstav in devetih mednarodnih bienalov, med katerimi so 1. Mednarodni bienale sodobne umetnosti v Rigi (RIBOCA1) Everything Was Forever Until it Was No More (kjer je bila glavna kustosinja), Manifesta 9: In the Deep of the Modern, irski bienale E V+ A, Mednarodni bienale v Göteborgu, belgijski Bienale gibljive podobe Contour, Solunski bienale in drugi. Kurirala je razstave za institucije, kot so Akademie der Kunst v Berlinu, Museo Reina Sofía v Madridu, Muzej sodobne umetnosti v Rimu, Museum für Neue Kunst Freiburg (Nemčija), Kunsthalle Talin, IMPAKT Media Organisation and Centraal Museum v Utrechtu, Fotogalleriet v Oslu, Latvijski narodni muzej umetnosti, BOZAR v Bruslju, Kunsthalle Mulhouse in Steirischer Herbst v Gradcu. Poleg tega je bila tudi kustosinja treh kritiško odmevnih nacionalnih paviljonov na Beneškem bienalu, in sicer Danske (2011), Belgije (2015) in Hrvaške (2019). Leta 2023 je bila kustosinja osrednje razstave Elefsina Mon Amour za Elevzino Evropsko prestolnico kulture (Atene). Katerina Gregos je tudi kustosinja programa vizualnih umetnosti münchensko-atenske neprofitne fundacije Schwarz. Redno objavlja besedila o umetnosti in umetnikih v razstavnih katalogih in strokovnih revijah ter pogosto predava na mednarodnih simpozijih in konferencah. Med nedavnimi odmevnimi skupinskimi razstavami v EMΣΤ-u so Statecraft and Beyond (2022), Modern Love: or Love in the Age of Cold Intimacies (2023) in Why Look at Animals: A Case for the Rights of Non-Human Lives (2025–26), za katero je dobila nagrado 2025 Nancy Regan Prize sklada Culture Animals Foundation (ZDA). Letos je muzej pod njenim vodstvom prejel nagrado za najboljši evropski umetnostni muzej leta 2026, ki jo podeljuje Evropska muzejska akademija.
