Serija Flicker obsega sedem velikih digitalnih fotografij, natisnjenih na arhivskem baritnem papirju. Nastale so z medsebojnim delovanjem dveh tehnologij, ki sta bili zasnovani z mislijo na človeški vid. Ena je elektronski rolling shutter (zaporedno zajemanje slike) kamere pametnega telefona, druga pa pulzno-širinska modulacija (PWM), ki se uporablja za zatemnjevanje in mešanje rdeče, zelene in modre svetlobe RGB LED traku. Ko ti dve tehnologiji v pravih pogojih medsebojno učinkujeta, je rezultat napaka z vidika njune predvidene funkcije. Fotografska tehnologija tu izgubi svojo prvotno funkcijo in začne govoriti sama o sebi.

Dimenzije del so prilagojene človeškemu gledalcu; prav prek svojih dimenzij postanejo enakovredne gledalcu in ustvarjajo svoj (ločeni) svet. Dela nihajo med odprtostjo in zaprtostjo. Z zadostne razdalje ustvarjajo iluzijo globine in delujejo tridimenzionalno, ko pa se gledalec približa, globina izgine in razkrije se pikselna struktura slike. Vsa dela pripadajo istemu svetu, a je vsako edinstveno in ne potrebuje drugih; to se odraža tudi v naslovih del. Dela prikličejo tako abstraktno modernistično slikarstvo (pravzaprav mnogi gledalci sprva ne verjamejo, da gre za fotografije) kot tudi svetlobne instalacije Dana Flavina.