OSEMDESETA skozi prizmo dogodkov, razstav in diskurzov

1. DEL | Novi prostori, nove podobe, Moderna galerija, 14. oktober 2016 – 1. januar 2017, kustosinji: Asta Vrečko in Martina Malešič

2. DEL | Večmedijske prakse in produkcijska prizorišča, Muzej sodobne umetnosti Metelkova, 5. april – 11. junij 2017, kustosa: Barbara Borčić in Igor Španjol

3. DEL | Dediščina leta 1989. Študijski primer: druga razstava Jugoslovanski dokumenti, Moderna galerija, 26. april – 17. september 2017, kustosinji: Zdenka Badovinac in Bojana Piškur

OSEMDESETA: ČASOPIS [PDF]   |   OSEMDESETA: ZLOŽENKA [PDF]

V Moderni galeriji v Ljubljani začenjamo s trojico razstav, posvečenih osemdesetim letom in njihovi dediščini. Raziskava osemdesetih let se je začela že z retrospektivo NSK od Kapitala do kapitala: Neue Slowenische Kunst – dogodek zadnjega desetletja Jugoslavije in se je nadaljevala z razstavo Novi prostori, nove podobe. Tej bo v sklopu trilogije OSEMDESETA skozi prizmo dogodkov, razstav in diskurzov sledila razstava Večmedijske prakse in produkcijska prizorišča, zadnja pa nosi naslov Dediščina leta 1989. Študijski primer: druga razstava Jugoslovanski dokumenti. Razstavam je treba dodati še posebno publikacijo Osemdeseta o osemdesetih, ki obravnava civilno družbo osemdesetih let s pozicij piscev, rojenih v osemdesetih letih. Tudi razstavna trilogija se bo zaključila s skupno publikacijo.

Prva razstava od treh v ciklusu OSEMDESETA nosi naslov Novi prostori, nove podobe in se posveča predvsem klasičnim likovnim medijem, arhitekturi in oblikovanju z vidika novih bienalnih prireditev in novih razstavnih strategij. Druga razstava, Večmedijske prakse in produkcijska prizorišča, se bo osredotočila na takrat novo polje izražanja in delovanja, alternativno umetniško in samoniklo subkulturno produkcijo. Zadnja razstava v seriji, Dediščina leta 1989, pa se bo ukvarjala z vprašanjem, kako misliti kulturno dediščino danes, in sicer na primeru zadnje velike jugoslovanske razstave, Jugoslovanski dokumenti, ki je bila leta 1989 v Sarajevu.

Projekt OSEMDESETA bo osvetlil vlogo kulturne in umetniške produkcije v desetletju, ki je najavilo globoke družbene in politične spremembe. V osemdesetih letih so se oblikovali vsi nastavki naše sodobnosti, aktualna razmerja med politiko in družbo, nacionalno državo in globalnim kapitalom, kulturo in umetnostjo ter njeno publiko.

Osemdeseta leta so bila usmerjena v tukaj in zdaj, kar se je v umetnosti kazalo v precej nasprotujočih si konceptih. Po eni strani je šlo za prevladujoče postmoderno občutje kraja in časa, ki so ga takrat radi označevali kot Zeitgeist in genius loci, po drugi strani pa za angažirano držo do zelo konkretnega družbenopolitičnega konteksta.

Osemdeseta leta so desetletje nove družbenosti in močnega emancipacijskega vzgiba, ki so ga kanalizirale predvsem razne civilnodružbene iniciative, pri čemer so imeli umetniki pomembno vlogo. So tudi desetletje, ko so se še zadnjič poskušale ugotoviti skupne značilnosti jugoslovanske umetnosti in ko se je prvič začelo govoriti o vzhodnoevropski umetnosti.

Po več kot dveh desetletjih in pol je zdaj čas, da poskušamo aktivirati dediščino osemdesetih let tudi zato, da bi lažje razumeli današnji čas kriz, odpora do drugačnih in do starih trdnjav moči, ki so v osemdesetih letih v marsičem sprožile družbenopolitične spremembe in tudi sooblikovale novo politično geografijo.

Projekt OSEMDESETA sodi v petletni program Rabe umetnosti – dediščina let 1848 in 1989, ki ga vodi konfederacija muzejev Internacionala. Podpirata ga Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije in Program Kultura Evropske unije.

Razstava je del petletnega programa Rabe umetnosti – dediščina let 1848 in 1989, ki ga vodi konfederacija muzejev Internacionala. Podpirajo jo Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije in Program Kultura Evropske unije.

Podpora: