+MSUM | IZID KNJIGE | Osemdeseta o osemdesetih

 

Publikacija Osemdeseta o osemdesetih vključuje tekste Tee Hvala, Aneja Korsike, Kaje Kraner, Aleša Mendiževca in Tjaše Pureber -  teoretičark in teoretikov generacije, rojene v osemdesetih letih prejšnjega stoletja, ki z današnjega stališča proučujejo nekatere ključne tekste in pa razmerja med politiko, družbo, kulturo in umetnostjo tistega desetletja. Urednica: Bojana Piškur, ISBN 978-961-206-124-1

 

PREDSTAVITEV KNJIGE

Torek, 30. maj 2017, ob 18.00, seminar, +MSUM, Muzej sodobne umetnosti metelkova

Pri predstavitvi sodelujejo: Tea Hvala, Anej Korsika, Kaja Kraner, Aleš Mendiževec, Tjaša Pureber
Predstavitev moderira: Bojana Piškur, urednica knjige 

 

 

 

Publikacija je del širšega projekta OSEMDESETA skozi prizmo dogodkov, razstav in diskurzov v Sloveniji in Jugoslaviji, ki poteka v Moderni galeriji. OSEMDESETA so hkrati tudi del mednarodnega partnerstva muzejev Internacionala, v katerem je eden od partnerjev tudi Moderna galerija. Koncept se navezuje na širše premišljevanje o t. i. uporabi umetnosti (»uses of art«), ki je v osemdesetih letih zaznamovalo Evropo. V Socialistični federativni republiki Jugoslaviji še posebej pa v Sloveniji je imela »uporaba umetnosti« specifičen predznak, saj je bila umetniška alternativa tista, na kateri je od začetka semdesetih temeljila civilna družba; alternativa ni bila zgolj umetniška oblika, temveč tudi analitični model in politični normativ.

 

Izraz civilna družba je bil v Sloveniji prvič umeščen v takratna družbenopolitična dogajanja na simpoziju Kaj je alternativa? novembra 1983 v disku FV v Ljubljani. Pojem civilne družbe je pri nas izhajal iz precej drugačnih izhodišč kakor v drugih vzhodnoevropskih državah: ne iz disidentstva in drže »civilna družba proti državi«, temveč je predvsem pomenil povezovanje med raznoličnimi novimi družbenimi gibanji in odpiranje »novih oblik družbenosti«, ki pa niso bile zgolj »opozicija« obstoječim oblastem. Pri tem je pomembno vlogo igrala tudi alternativa, temelječa na različnih oblikah drugačne kulturne produkcije »od spodaj« (množična kultura, gledališče, hepening, moda, glasba, video, likovna produkcija).

 

Na začetku osemdesetih je bila ideja civilne družbe še razumljena v smislu razprav o »socialistični civilni družbi« (pri čemer, kot piše Tomaž Mastnak, v objem civilne družbe v Sloveniji ni gnal antisocializem ali antikomunizem), konec osemdesetih let pa je civilna družba prevzela oblast in postala ideologija vladajočih, s tem da je socialistični režim zamenjala s kapitalističnim sistemom. Pri tem gre za svojevrsten paradoks, kajti civilna družba na oblasti ni več civilna družba, postane namreč del same oblasti.

 

O čem torej govorimo, ko govorimo o civilni družbi iz današnje perspektive? Ali obstajajo koncepti, ideje, ki niso zgolj nekakšna civilnodružbena »malomeščanska semantika«, naplavina osemdesetih? Po prehodu iz socializma v kapitalizem, po ustanovitvi novih držav na tleh Jugoslavije, po konfliktih in vojnah v devetdesetih letih – kaj je sploh ostalo od takratnih »idealov« civilne družbe? Na ta vprašanja je poskušala odgovoriti skupina teoretikov in teoretičark v publikaciji Osemdeseta o osemdesetih.

 

 

Publikacija je del širšega projekta OSEMDESETA, ki sodi v petletni program Rabe umetnosti – dediščina let 1848 in 1989; tega vodi konfederacija muzejev Internacionala. Podpirata ga Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije in Program Kultura Evropske unije.

 

 

Podpora:


 

 

 

Informacije:

Andreja Bruss

Odnosi z javnostmi

Windischerjeva ulica 2, 1000 Ljubljana

T: +386 1 2416 817

E: andreja.bruss@mg-lj.si

Priporočamo