Barbara Borčić
Večmedijski obrat
Predavanje
Petek, 9. junij 2017, ob 18.00, seminar +MSUM-a
Pred predavanjem bo ob 17.00 zadnje javno vodstvo: Barbara Borčić in Zemira Alajbegović.
Osemdeseta leta 20. stoletja je označeval spoj umetniške, teoretske in socialne prakse, ki je proizvedel vrsto civilnodružbenih iniciativ, interpretativnih zastavkov in umetniških projektov. Pri tem je bila pomembna tudi kreativna in inovativna raba tehnik in tehnologij, zlasti kseroksa in videa, ki sta v kombinaciji s fotografijo, filmom in magnetofonom omogočala hitro odzivnost in razpečevanje, pa tudi večmedijsko in interdisciplinarno prakso. V tematiko večmedijskih praks sta možna dva vstopa, skozi institucionalno in tehnološko podprte prakse na eni strani in alternativna in/ali subkulturna prizorišča na drugi. Predavanje bo poskušalo dodatno osvetliti ta zastavek razstave Večmedijske prakse in produkcijska prizorišča, ki hkrati sledi mojemu vstopanju v polje večmedijskosti: poleg seznanjanja z dogajanjem v mednarodnem prostoru tudi povezanost z dogajanjem v slovenskem prostoru kot zainteresirana gledalka ali aktivna sodelavka.
Gre tudi za zanimanje mene kot umetnostne zgodovinarke za performans in video ter s tem povezane aktivnosti in projekte (npr. priloga "Performance" v reviji Mladina (1987), posebna številka revije Likovne besede z naslovom "Umetnost je močnejša od smrti" (1991)). Večmedijske prakse in projekti, ki se jih takrat ni dalo zlahka uvrstiti v določeno standardno kategorijo in interpretirati z utečenim diskurzom, so bili po pravilu izpuščeni iz umetnostnozgodovinskih pregledov. Zato so bili še toliko bolj dragoceni teksti, ki so takrat izšli v različnih mednarodnih revijah, pa tudi prve knjižne izdaje.
Ob slikovnem gradivu z razstave bom poskušala predstaviti vire informacij in načine, na katere smo se s kolegi v Galeriji Škuc seznanjali s t.i. novo umetniško prakso v širšem jugoslovanskem prostoru in jo predstavljali na razstavah ter spoznavali zahodnoevropska prizorišča in pridobivali konceptualni aparat za branje umetniške prakse in njeno interpretacijo.
__________________
Barbara Borčić je umetnostna zgodovinarka, samostojna kustosinja in publicistka s fokusom na performans, video umetnost in ljubljansko alternativno sceno osemdesetih let. Med letoma 1980 in 1985 je bila redaktorica likovne sekcije ŠKUC/Galerije Škuc. Je programska svetovalka Zavoda za sodobno umetnost SCCA-Ljubljana in avtorica zavodovih dokumentacijskih, raziskovalnih, razstavnih in arhivarskih projektov video umetnosti v Sloveniji (Videodokument, Videospotting, Postaja DIVA). Predava in objavlja tekste v katalogih, revijah in knjigah, npr. »Video Art from Conceptualism to Postmodernism«, v: Impossible Histories: Historical Avant-Gardes, Neo-Avant-Gardes, and Post-Avant-Gardes in Yugoslavia, 1918-1991 (Massachusetts: MIT Press, 2003) in »Kaj vse je televizija in kaj z njo lahko počne umetnik«, katalog ob razstavi Zabavaj me, Mestna galerija, Ljubljana, 2013. Je avtorica knjige Celostna umetnina Laibach. Fragmentarni pogled (Založba */cf., Zbirka Žepna, Ljubljana, 2013). Kot kustosinja je med drugim koncipirala razstavo Diva v Galeriji Škuc (Galerija Škuc, 2009) in Video obrat (Galerija Vžigalica, 2012), sodelovala pri razstavi Alenka Pirman: Zbrana dela (MGLC, 2015). Je sokustosinja razstave Večmedijske prakse in produkcijska prizorišča (Osemdeseta skozi prizmo dogodkov, razstav in diskurzov, MSUM, 2017).
