58. BENEŠKI BIENALE | Marko Peljhan: Here we go again…SYSTEM 317
ODPRTJE | 8. maj 2019 | 16.00 | Arsenale, Artiglierie, Benetke
#
#
#

Marko Peljhan

Here we go again…SYSTEM 317

Situacija iz serije Resolucija

 

Slovenski paviljon na 58. beneškem bienalu

11. maj – 24. november 2019

 

Komisarka: Zdenka Badovinac

Kustos: Igor Španjol

Produkcija: Moderna galerija in Zavod Projekt Atol, Ljubljana

Odprtje razstave: 8. maj 2019, ob 16. uri v Arsenalu, Artiglierie v Benetkah

 

Marko Peljhan je umetnik in raziskovalec, ki deluje na meji med umetnostjo, tehnologijami in znanostjo. Njegovi projekti, pobude in sodelovanja se gibljejo po široki pokrajini, ki sega od ekologije in družbene refleksije do vesoljskih raziskav. V svojih poetičnih strateških akcijah pogosto uporablja metode in materiale v neposrednem soočenju z oblastnimi sistemi in njihovimi strategijami. Njegovo delo določata razvoj novih tehnologij za komunikacijo, transport in nadzor ter visoko razviti sistemi politične, ekonomske in vojaške moči, ki pospešujejo razvoj tehnologij in jih izrabljajo za upravljanje, nadzorovanje, produkcijo oziroma vojaške namene. Peljhanova umetnost se je razvila v proces, ki obsega kartografijo nevidnega in spregledanega ter analizo funkcije tehnologije v družbi, zlasti v povezavi s strukturami moči. Odpira razmislek o možnostih drugačne, kreativne in odporniške rabe tehnoloških sredstev in predlaga oblikovanje uporabnih modelov odporniškega obnašanja v sodobnem družbenem sistemu. To počne z dobro mero zgodovinske zavesti, hkrati pa ostaja zvest umetniškemu in tehnološkemu avantgardizmu. Pri tem se vseskozi zaveda pozicije delovanja, etičnega stališča in posledic, ki jih takšne raziskave imajo. Kritičen je do družbeno-kulturnega pomena in vloge medijev, ki se jih poslužuje, in ta kritični odnos prenaša v konkretna dejanja. Pri tem sta ključnega pomena realistično razumevanje tistega, proti čemur se upira in razmerje med taktičnimi in strateškimi cilji.

 

Na Bienalu bo Peljhan postavil novo delo iz serije Resolucija. Gre za dvajsetletni ciklus del, ki podaja konkretne fizične in praktično izvedljive rešitve za določene probleme v družbi. Z njim se odziva na sodobno stanje sveta, ki zahteva ponovno odkrivanje prostora, kraja ali fizične lokacije posameznika in utopičen odgovor na hitre spremembe razmer življenjskega okolja. V tem smislu je avtonomno plovilo SYSTEM 317 neke vrste kolonizacijsko, apokaliptično in piratsko orodje. V njem Peljhan združuje vizijo, potencial in nemožnost dokončnega izhoda iz hitro propadajočih planetarnih razmer v postopku vzvratne konverzije. To metodologijo je prvič uporabil v seriji TRUST-SYSTEM, ki se je osredotočala na pretvorbo tehnologije vodenih izstrelkov, pozneje pa na brezpilotne sisteme za civilno protiizvidovanje. Projekt temelji na ideji, da bi vojaško tehnologijo in sisteme uporabil tako, da bi razvil taktično sredstvo za svoja prizadevanja. Umetnik predlaga izgradnjo protibojnega stroja za čas, ko se globalni imperiji z neznansko neodgovornostjo in destruktivnim potencialom ponovno spopadajo.

 

______________________

Marko Peljan (1969) je leta 1994 ustanovil umetniško organizacijo Projekt Atol in bil leto pozneje eden od soustanoviteljev ljubljanskega laboratorija za nove medije Ljudmila. Enega svojih najbolj znanih projektov, Makrolab, je prvič predstavil na Dokumenti leta 1997 ter leta 2003 tudi na petdesetem Bienalu v Benetkah. Peljhanovo delo je bilo v zadnjih 25 letih predstavljeno in nagrajeno na številnih bienalih in festivalih, na razstavah ISEA in Ars Electronica ter v muzejih, kot so P.S.1 MoMA, New Museum of Contemporary Art, ICC NTT Tokyo, YCAM Yamaguchi, Van Abbemuseum Eindhoven, Asia Culture Centre Gwangju in Garage v Moskvi. Med drugim je leta 2001 prejel nagrado Prix Ars Electronica zlata nika za projekt polar, ki ga soustvarja z nemškim umetnikom Carstenom Nicolaijem. Z ameriško-kanadskim umetnikom Matthewom Biedermanom od leta 2008 vodita Iniciatitvo za arktično perspektivo (Arctic Perspective Initiative), ki se posveča globalnemu pomenu arktične geopolitične, naravne in kulturne sfere in je bila predstavljena na pregledni razstavi Kodirana utopija v Moderni galeriji leta 2011. Peljhanovo delo je posvečeno tudi raziskavam in pedagogiki na stiku med umetnostjo, tehnologijo in mediji na kalifornijski univerzi UC Santa Barbara, kjer ima naziv rednega profesorja. V Sloveniji je bil med pobudniki za ustanovitev Centra odličnosti Vesolje, znanost in tehnologije in začel leta 1998 aktivno delovati v vesoljskih in aeronavtičnih raziskavah in kulturalizaciji. V radijskem spektru je znan kot S54MX.

 

Test modela X-43A v naravni velikosti z dodatnim pogonskim motorjem v vetrovniku za sedem machov v visokotemperaturnemu tunelu Nasinega raziskovalnega centra Langley. Delovni material umetniškega raziskovanja. Foto: Jeff Caplan/NASA Langley

Kombinacija X-43A-ja in Pegasusa, ki je padla v Tihi ocean po izgubi nadzora kmalu po začetku prvega poizkusa samostojnega leta. Delovni material umetniškega raziskovanja. Foto: Jim Ross

Nadzvočno eksperimentalno plovilo X-43A visi v ogromni anehoični komori Benefield letalske baze Edwards med testiranjem radijskih frekvenc januarja 2000. Delovni material umetniškega raziskovanja. Foto: Tom Tschida