ZAČASNI SLOVENSKI PLESNI ARHIV

ARHIV TISKOVIN, 2010—

Arhiv tiskovin je razdeljen v več sistemskih enot. 

KOREOGRAFSKE MAPE

V mapah koreografinj in koreografov so tiskovine, povezane z njihovimi koreografskimi deli (gledališki listi, promocijski letaki, katalogi festivalov, na katerih so gostovali itn.), med njimi so ustvarjalne in produkcijske korespondence in rokopisi, prav tako pa tudi publikacije, ki jih avtorji pojmujejo kot koreografska in plesna dela (koreografske knjige). Nekatere mape pripadajo nevladnim organizacijam, povezanim z nekaterimi koreografskimi imeni (npr. Maja Delak & Emanat), in dokumentirajo celoten spekter delovanja takšnih organizacij (založništvo, pedagoški program itn.).

MAPE GOSTOVANJ

V mapah gostovanj hranimo tiskovine in korespondence, ki so spremljale gostovanja tujih koreografinj in koreografov, ki so s svojimi koreografskimi deli gostovali v Sloveniji, večinoma v Ljubljani. Pretežni del gradiv je iz obdobja po letu 1980, čeprav se prva gostovanja tujih koreografov v obdobju po drugi svetovni vojni začnejo v 50. letih s prvim gostovanjem nemškega koreografa in plesalca Haralda Kreutzberga leta 1954 in ameriškega plesnega ansambla Jose Limon Dance Company konec leta 1957. V mapah hranimo tudi veliko število tiskanih gradiv, povezanih s predstavami umetnic in umetnikov sodobnih scenskih umetnosti (različne oblike gledališča, performansa ter tujih baletnih ansamblov).

MAPE FESTIVALSKIH KATALOGOV

Mape festivalskih katalogov vsebujejo vse kataloge festivalov, ki so jih na območju Slovenije na področju sodobnih scenskih umetnosti in plesa ustvarile nevladne organizacije. Najstarejši katalog v zbirki je katalog Ljubljanskih dni plesa, ki ga je leta 1976 organiziralo Kulturno društvo Kinetikon. V desetletjih zatem festivalska produkcija nevladnih organizacij, ki programirajo sodobni ples in sodobne oblike scenskih umetnosti, močno naraste.

MAPE DRUŠTVA ZA SODOBNI PLES SLOVENIJE

Dokumenti vsebujejo korespondenco, povezano z ustanovitvijo (maja 1994) in delovanjem društva v 90. letih in v prvem desetletju novega tisočletja (programe, načrte, statute itn.) ter tiskovine društva (vse številke društvenega glasila Cirkularka). Delno je korespondenca pridobljena s strani DSPS, ki se je v nekem obdobju pogosto selilo, in iz osebne zapuščine Ksenije Hribar (1938–1999), ene od ustanoviteljic društva. 

MAPE UMETNIC IN UMETNIKOV

Mape vsebujejo tiskovine umetniških del umetnic in umetnikov, ki delujejo na področju sodobnih scenskih umetnosti in njihovih različnih hibridnih praks in svoja dela ustvarjajo povečini izven institucij. Posamezne mape pripadajo tudi neinstitucionalnim gledališčem (t.i. nevladnim organizacijam) in kolektivom, povečini tistim, ki so se v Sloveniji ustanavljali po letu 1970 (EG Glej, Pekarna), še posebej intenzivno pa od srede 80. let do konca 90. let (npr. Inštitut Egon March Marka Košnika, Muzem Barbare Novaković - Kolenc, Gledališče VR Vlada Repnika idr.). Mape gradiv Slovenskega mladinskega gledališča vsebujejo tiskovine in medijske objave, povezane z deli tistih umetnikov in umetnic, ki so delovali med institucionalno in izveninstitucionalno ter sodobnoplesno produkcijo. 

MAPE PEDAGOŠKIH PROGRAMOV S PODROČJA SODOBNEGA PLESA

Mape vsebujejo gradiva s področja sodobnoplesne pedagogike in izobraževalnih programov za različne starostne stopnje in kontekste (osnovnošolski, srednješolski, ljubiteljski programi) sodobnoplesnega pouka. Najstarejša dokumentacija s tega področja je z začetka 60. let, večina pa je iz obdobja po letu 1977, ko Neja Kos v okviru takratne Zveze kulturnih organizacij Slovenije, krovne organizacije za ljubiteljsko kulturo pri nas (danes Javni sklad republike Slovenije za kulturne dejavnosti), prevzame strokovno vodstvo sodobnoplesnega področja. Dosti gradiv s področja sodobnoplesnega izobraževanja je iz zapuščine Ksenije Hribar (izvori gradiv so vselej evidentirani).

MAPE S PRIPOROČILNIMI PISMI

Zbirka priporočilnih pisem, ki jih je plesalkam in plesalcem, koreografinjam in koreografom ob vstopu v različne izobraževalne programe doma, predvsem pa v tujini ali za pridobitev statusa svobodnih kulturnih delavcev v RS povečini napisala Neja Kos, strokovna delavka za področje sodobnega plesa pri Zvezi kulturnih organizacij Slovenije v letih 1977– 2008, so dragocen vir podatkov za delovne biografije umetnic in umetnikov, hkrati pa tudi oblika strokovne analize njihovega dela.

ZBIRKA FOTOGRAFIJ

Zbirka fotografij vsebuje fotografske dokumentacije festivalskih edicij Dnevi plesa med letoma 1982 in 1993 ter Poletne plesne šole od leta 1982. Njihov avtor je fotograf Božidar Dolenc (1950–2008), pridobili pa smo jih od Neje Kos. V fotografski zbirki je tudi vrsta fotografij domačih fotografov, povezanih s sodobnoplesnimi dogodki, med tujimi pa so nekatere fotografije iz zapuščine Ksenije Hribar, povezane pa so predvsem s produkcijami London Contemporary Dance Theatra. Fotografska zbirka Začasnega slovenskega plesnega arhiva ne hrani fotografskih negativov.

AVDIOVIZUALNI ARHIV

V Začasnem slovenskem plesnem arhivu je okoli 2000 map z avdiovizualnim gradivom, ki je neposredno ali posredno povezano s sodobnim plesom ali področjem sodobnih scenskih umetnosti. Med tem gradivom so: video posnetki plesnih predstav (pridobljeni večinoma neposredno od koreografinj in koreografov) ter del s področja sodobnih scenskih umetnosti (gledališča, performansa, uličnih in ambientalnih scenskih dogodkov idr.), dokumentarni filmi, povezani s posameznimi koreografi ali sodobnoplesnimi konteksti, različna avdiovizualna gradiva, ki te kontekste obravnavajo analitično (pogovori, predavanja) ter filmska dokumentacija, ki je nastala v okvirih raziskav, ki jih je Rok Vevar s sodelavci opravil pri zgodovinjenju domačih koreografskih opusov in kontekstov (npr. zgodovinjenje Plesnega gledališča Ljubljana ter življenja in dela Ksenije Hribar). To gradivo je večinoma digitalizirano. Avdiovizualni arhiv vsebuje tudi obsežno gradiva na različnih nosilcih slike in zvoka: video (VHS) ter digitalni nosilci in formati (DVD, DVX, mp4, avi idr.).

ARHIV PREDMETOV

Arhiv predmetov vsebuje tiskovine neobičajnih dimenzij in oblik (koledar z evidenco nevladnih organizacij s področja sodobnega plesa in gledališča ter vizualnih umetnosti v založništvu Zavoda Muzeum, 2000) ter druge predmete iz neobičajnih materialov (plastika, les, kovina, papir, blago itn.), ki so spremljali posamezna koreografska in plesna dela za namen promocije ali so stranski proizvod teatraliziranih protokolov (deščica in kamen ob predstavi Gertrude Stein Gledališča VR, 1995, lonček za Vodko Živadinovo ob predstavi Supremat v SMG, 2002 itn.). Posebej v 90. letih so bili umetniki in oblikovalci pri proizvodnji takšnih predmetov izjemno ustvarjalni in radodarni, po letu 2010 takšni predmeti tako rekoč popolnoma izginejo iz sodobnoplesne in gledališke produkcije, saj so povezani s stroški, ki jih umetniški proračuni ne morejo več zagotoviti.

MAPE KSENIJE HRIBAR

Mape Ksenije Hribar (1938–1999) vsebujejo zapuščino plesalke, koreografinje in sodobnoplesne aktivistke Ksenije Hribar. V njih so najrazličnejše osebne in uradne korespondence in tiskovine, povezane z njenimi nastopi v London Contemporary Dance Theatru (1967–1974), ustanovitvijo plesnega centra The Place v Londonu, dokumentacija, povezana z ustanovitvijo Plesnega teatra Ljubljana in njegovim delovanjem med letoma 1985 in 1999, različne beležke in scenariji za predstave ter vrsta drugih gradiv, povezanih z njenim življenjem in delom. 

ARHIVSKA GRADIVA KSENIJE HRIBAR

• Beležke Ksenije Hribar, v katerih z metodo naključja (chance operation) skuša priti do odgovora, ali naj se vrne iz Londona v Ljubljano (»Ali bom uspešna, če se vrnem v Ljubljano?«) ter ali bo uspešna, če kandidira za umetniško voditeljico baleta v Ljubljani in Mariboru. Beležke so s konca 70. in začetka 80. let, ko se je po poldrugem desetletju vrnila v Ljubljano. (Donacija: Tanja Sciama Hribar.)
• Plakat iz septembra 1969 napoveduje prvo predstavitev repertoarja, ki ga je skupina London Contemporary Dance Theatre (ustanovljena 1967) opravila v novem plesnem centru The Place na Duke Road blizu londonskega prometnega križišča King’s Cross in Britanske nacionalne knjižnice. Repertoar LCDT je septembra 1969 premierno predstavil osem koreografij, Ksenija Hribar (1938–1999) je nastopala v štirih (Shanta Quintet ter Cell, koreografija: Robert Cohan, Reef, koreografija: Patricia Christopher in Solo and Trio for Two, koreografija: Clover Roope). The Place še danes predstavlja enega najpomembnejših sodobnoplesnih centrov v Veliki Britaniji, v njem je še danes tudi plesna akademija London Contemporary Dance School. (Donacija: Eka Vogelnik.)
• Kritike nastopov britanskega sodobnoplesnega gledališča London Contemporary Dance Theatre (1967–1994), potem ko se je oktobra leta 1967 prvič predstavilo britanski javnosti. Ansambel je razvpito londonsko »poletje ljubezni«, ko je hipijevska in psihedelična pop kultura tudi v Veliki Britaniji doživela svoj vroči vrhunec in ko je London dokončno postal ena od svetovnih metropol pop kulture, preživel v studiih in na vajah. Ksenija Hribar (1938–1999) je avgusta s štirimi soplesalkami in soplesalci iz ansambla nastopila v nekaj svetlobnih happeningih hipijevske komune The Exploding Galaxy v klubu The Electric Garden (Covent Garden) ob živi glasbeni spremljavi britanske skupine The Crazy World of Arthur Brown, sicer pa v stalnih pripravah na debitantske nastope. Od sedmih koreografij na repertoarju je oktobra 1967 Ksenija Hribar nastopila v štirih, med njimi tudi v koreografiji takrat mladega kanadskega koreografa Davida Earla The Witness of Innocence v vlogi Lady Jane Grey. Kritiki, ki nad predstavo niso bili preveč navdušeni, so izpostavili nastop Ksenije Hribar kot izjemen in ganljiv. (Donacija: Tanja Sciama Hribar.)
• Brošure in gledališki listi so zgodnja promocijska gradiva plesnega centra The Place in ansambla London Contemporary Dance Theatre. (Donacija: Tanja Sciama Hribar, Eka Vogelnik.)
• Promocijski letak za predstavo Koncert (1985) Plesnega Teatra Ljubljana, ki se je na začetku leta 1985 uradno registriral pod tem imenom. Maja leta 1985 je ansambel odprl prvi festival Druga godba s svojo debitantsko predstavo Krst, sestavljeno iz dveh koreografij: Grenke solze za L.M. Ksenije Hribar in Pisma iz črnega marmorja Damirja Zlatarja – Freya. V začetku novembra je v Kapelici na Kersnikovi 4 v Ljubljani pripravila predstavo Metastaza – Laibach v koreografiji Damirja Zlatarja - Freya, decembra pa je na festivalu Dnevi plesa 85 predstavila še Koncert Ksenije Hribar. Kolektiv je bil v svojem prvem letu na prebujajoči se in vitalni novi ljubljanski kulturni sceni deležen izjemne popularnosti. Fotografije Koncerta so del fotografskega dokumentacijskega gradiva ob festivalu Dnevi plesa 85 (naročilo organizatorja Zveze kulturnih organizacij Slovenije in njene strokovne sodelavke Neje Kos), njihov avtor je Božidar Dolenc. (Donacija: Tanja Sciama Hribar, Neja Kos.)
• Promocijska brošura Plesnega teatra Ljubljana, najverjetneje iz leta 1987. Vsebuje odlomke iz kritik in novinarskih člankov, seznam predstav in fotografska gradiva. Knjižica je urejena po vzorcu promocijskih gradiv organizacije Dance Trust (London), ki je bila producentka London Contemporary Dance Theatre in London Contemporary Dance School ter je ustanovila plesni center The Place. Ksenija Hribar je kot plesalka, koreografinja, pedagoginja in administratorka s to organizacijo sodelovala med letoma 1965 in 1980, po vrnitvi v Ljubljano pa je svojo profesionalno izkušnjo skušala v umetniškem in produkcijskem smislu realizirati v Plesnem teatru Ljubljana. (Donacija: Tanja Sciama Hribar, Brane Završan.)
• Odlomki iz video dokumentacije predstav Ksenije Hribar (1938–1999), ki jih je za Plesni teater Ljubljana in svoj avdiovizualni arhiv posnel fotograf, snemalec in avdiovizualni arhivar s področja scenskih umetnosti Tone Stojko. Odlomki zajemajo njen celoten koreografski opus za Plesni teater Ljubljana in so urejeni kronološko.

MAPE MARIJE VOGELNIK

V mapah Marije Vogelnik (roj. Grafenauer, 1914–2008) je zapuščina plesalke, pedagoginje, urednice in kritičarke Marije Vogelnik. Med gradivi so tipkopisi in objave njenih kritik in člankov, ki jih je pisala za različne periodične publikacije od začetka 50. let do zgodnjih 90. let, različne korespondence, seznami in evidence, povezane z njenim zgodovinopisnim in uredniškim delom na TV Ljubljana med koncem 60. in začetkom 80. let, dokumentacija, povezana z ustanovitvijo in organizacijo festivala Ljubljanski dnevi plesa (1976–1979), ter gradiva s področja sodobnega plesa, ki si jih je avtorica skrbno shranjevala.

ARHIV MARIJE VOGELNIK

Zbirka plesnih in baletnih knjig arhitektke, likovne umetnice, plesalke, plesne zgodovinarke in kritičarke Marije Vogelnik (1914–2008). (Donacija: Eka Vogelnik)