MG+MSUM

RAZSTAVA | Monument – Drago Tršar | Moderna galerija
15. junij 2018 — 30. september 2018
#
#
#
#
#
#
#
#
#
#
#
#
#
#
#
#
#
#
#
#
#

Drago Tršar

Monumentalnost in množica

 

Moderna galerija, 14. junij – 30. september 2018

Odprtje razstave: 14. junij 2018, ob 20.00 uri

 

 

Medinstitucionalni projekt MONUMENT – DRAGO TRŠAR se po pregledni razstavi akademskega kiparja Draga Tršarja v Galeriji Prešernovih nagrajencev za likovno umetnost Kranj (2017) in razstavi del na japonskem papirju v Galeriji Murska Sobota (2018) nadaljuje s pregledno razstavo monumentalnega kiparstva v Moderni galeriji. Razstava nosi podnaslov Monumentalnost in množica.

 

Odprtje razstave bo v četrtek, 14. junija, ob 20. uri v Moderni galeriji, Cankarjeva 15. Razstavo bo odprl predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti dr. Tadej Bajd. Z razstavo obeležujemo tudi 70 let Moderne galerije in 7 let Muzeja sodobne umetnosti  Metelkova. Slovenska akademija znanosti in umetnosti letos praznuje 80 let. Razstava je obenem del Evropskega leta kulturne dediščine 2018.

 

Pri izboru del in postavitvi razstave je s kustosom dr. Markom Jenkom vseskozi sodeloval umetnik Drago Tršar. Osredotočila sta se na dela, ki v kateri koli dimenziji, torej v višino, širino ali globino, presegajo 70 centimetrov, pri čemer nekatera dosežejo tudi krepko več kot 2 metra. Razstava na ogled ponuja preko 50 del iz javnih in zasebnih zbirk v Sloveniji in tujini, pretežno v bronu. Dela zajemajo čas od zgodnjih petdesetih let pa vse do danes. Spremljajo jih arhivsko gradivo in video posnetki, ki so ali arhivski ali (večinoma dronski) zračni posnetki izbranih spomenikov in drugih javnih kiparskih del v Sloveniji in tujini. Zaradi izjemne tehnične zahtevnosti priprav na razstavo in procesa postavljanja gre velika zasluga tehnični ekipi Moderne galerije in dodatni pomoči storitev Rotar Art d.o.o. Velika zahvala gre tudi Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani (ALUO) oziroma ekipi restavratorjev, ki so jo vodili mag. Nada Madžarac, Liza Lampič (Moderna galerija) in doc. mag. Jurij Smole ter izr. prof. mag. Tamara Trček Pečak (ALUO).

 

Urednik kataloga je dr. Marko Jenko, ki je za katalog pripravil tudi študijo opusa Draga Tršarja in popis Tršarjevega monumentalnega oziroma velikega kiparstva. Katalog bo obsegal več kot 200 reprodukcij in izčrpen biobibliografski del, ki ga je pripravila Bojana Rogina (Dokumentacija-arhiv Moderne galerije). Če se razstava po eni plati osredotoča na dimenzijo, pa po drugi plati, zlasti v luči kataloške študije, poleg t. i. notranje skulpture in drugih vsebinskih ali formalnih niti kot najbolj ključni in z današnjega zornega kota vsekakor zelo aktualni vidik poudarja prav množico ali maso-množico, kakor jo je že desetletja nazaj opredelil Zoran Kržišnik, pisec prve monografije o Dragu Tršarju. Kustos dr. Marko Jenko te uvide v svoji študiji razširi in zaostri. Katalog bo izšel ob koncu junija.

 

 

O umetniku in njegovem delu:

Drago Tršar se je rodil leta 1927 na Planini pri Rakeku. Že v letih 1944 in 1945 se je po končani meščanski šoli na Rakeku vpisal na tečaje večerne risarske šole Franceta Goršeta in nato osem mesecev delal v ateljeju oziroma se učil pri Borisu Kalinu. Po osvoboditvi se je vpisal na ljubljansko Akademijo za likovno umetnost in študij kiparstva končal leta 1951. Njegovi profesorji so bili Boris Kalin, Zdenko Kalin, Karel Putrih in Peter Loboda. V letih 1951 in 1952 je obiskoval kiparsko specialko pri Frančišku Smerduju. Med letoma 1951 in 1959 je bil v svobodnem poklicu. Takrat je dobil tudi prva naročila za v njegovem opusu sicer številne javne plastike in spomenike. Med letoma 1953 in 1955 je bil član Skupine ali Grupe 53. Potoval je v Pariz, s štipendijo Prešernovega sklada je študijsko potoval še po Italiji (1956-1957), leta 1957 je bil v Egiptu, nato na Nizozemskem in v Belgiji. V parku Middelheim, ki je del Muzeja Middelheim v Antwerpnu, še danes stoji njegovo delo Manifestanti iz leta 1957. Pozneje je potoval oziroma se študijsko izpopolnjeval tudi v Sovjetski zvezi, Nemčiji in znova Italiji. Leta 1956 je bil povabljen na svetovno razstavo v Parizu. Leta 1958 je razstavljal na beneškem bienalu in leta 1959 na Documenti v Kasslu. Leta 1960 se je zaposlil na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani kot asistent za kiparstvo. Leta 1967 je postal docent, leta 1974 pa izredni profesor. Bil je tudi član Grupe 69. V šestdesetih letih se je udeleževal kiparskih simpozijev, tako na primer v Seči, Aranđelovcu in Danilovgradu. Prejel je številne nagrade, mdr. nagrado za kiparstvo na I. mediteranskem bienalu v Aleksandriji (1955), nagrado Prešernovega sklada leta 1968, Jakopičevo nagrado leta 1972 in Prešernovo nagrado za življenjsko delo leta 1990. Od leta 1991 je bil dopisni in nato od leta 1995 tudi redni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti.

 

Ni pretirano reči, da je sledeč številu del kot tudi raznovrstnosti, ki obsega ne le kiparstvo, temveč še risbo, slikarstvo, scenografijo, grafiko, keramiko, tapiserijo, knjižno opremo itn., opus Draga Tršarja nedvomno izjemen. Vsekakor izpričuje tudi umetnikovo delovno naravo, ki ga vodi še v današnjem času. Izjemna je tudi njegova razstavna zgodovina, pri kateri je treba omeniti zlasti njegove mednarodne uspehe in zaznamovanost tako slovenskega kot jugoslovanskega oziroma mednarodnega prostora z njegovimi javnimi plastikami in spomeniki. Leta 1967, deset let po tem, ko je razvil svojo »masovno figuraliko«, ki izpostavlja eno od tako rekoč benjaminovskih obeležij moderne dobe, tj. nastop množice, je doživel eno od življenjskih prelomnic, ko ga je Guggenheimov muzej v New Yorku z Manifestanti uvrstil na reprezentativno razstavo svetovnega kiparstva. Mednarodno je bil prisoten tudi s preglednimi razstavami jugoslovanske umetnosti. Tudi v teoretskem pogledu je Drago Tršar velikokrat izpostavljen kot najpomembnejši predstavnik svoje generacije v kiparstvu, zlasti v luči odmika od polne plastike oziroma tradicionalne obravnave človeške figure, ki pri Tršarju zlagoma prehaja v stiliziranost, kot nam to na prvem mestu razkriva Janica (1953), in nato še v razvoju figuralnih kompozicij, bolje množic ali mas, ki se pozneje venomer bolj gibljejo na robu abstrakcije. Najimpozantnejši primer teh figuralnih kompozicij ali mas je vsekakor Tršarjevo najznamenitejše delo: Spomenik revolucije na Trgu republike v Ljubljani. Izkušnja, ki preveva spomenik, je izkušnja, o katere aktualnosti velja premisliti tudi v današnjih časih. Leta 1975, po odkritju spomenika, je Drago Tršar v nekem intervjuju svoje delo opisal takole: »Videl sem revolucijo, preživel veliko delovnih akcij in to je pustilo na meni pečat [...]. V mojih očeh je množica vedno pozitivna, v njej vedno iščem le optimistične stvari. Z eno samo figuro ne bi mogel izraziti tega časa, tega gibanja.« Misel umetnika, ki je pred nami, v vidnem in/ali vizualnem, in ki je tudi v njegovih besedah, kolikor se ne dotikajo venomer zgolj umetnosti, nam tako ne razkriva le časa in prostora, v katerih se je udejanjala, torej 20. stoletje na Slovenskem in drugod, temveč tudi zagate sodobnega časa, vsaj od desetletja pred prelomom stoletja oziroma nastopom 21. stoletja. Prav to je eden od ciljev pričujočega projekta: čas in prostor v umetnosti, ne zgolj okoli nje. V Tršarjevem delu, njegovih besedah in pogledih – nekoč in danes.

 

 

 

Vodja projektaModerna galerija

 

 

 

Sodelujoče institucije:

Galerija Božidar Jakac Kostanjevica na KrkiGalerija Murska SobotaGalerija Prešernovih nagrajencev za likovno umetnost KranjKoroška galerija likovnih umetnostiMestna galerija Ljubljana, Muzej in galerije mesta LjubljaneObalne galerije Piran

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Projekt podpira Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.

 

 

 
Priporočamo