MEDINSTITUCIONALNI PROJEKT | Monument – Drago Tršar | Galerija Murska Sobota

Spomenik revolucije, 1975, Ljubljana (Trg republike), © Dejan Habicht, 2017, Moderna galerija

Medinstitucionalni projekt MONUMENT – DRAGO TRŠAR v letu 2018 odpira in nadaljuje razstava v Galeriji Murska Sobota, ki se posveča Tršarjevim risbam na japonskem papirju.

Odprtje razstave bo v četrtek, 8. marca 2018, ob 18. uri v Galeriji Murska Sobota, Kocljeva ulica 7, Murska Sobota. Razstavo bosta odprla podžupan MO Murska Sobota Boštjan Berlak in kustos razstave dr. Robert Inhof.

Več na spletni strani: Galerije Murska Sobota.

Vabilo [PDF]

Drago Tršar, nedvomno eden najpomembnejših in najplodnejših predstavnikov modernizma na Slovenskem, v letošnjem letu, in sicer 27. aprila, praznuje visoki jubilej devetdesetih let. Moderna galerija se je v sodelovanju s šestimi javnimi zavodi odločila, da se od aprila 2017 do vključno druge polovice leta 2018 izjemnemu in širokemu opusu Draga Tršarja pokloni s projektno serijo preglednih in tematsko raznolikih razstav tako rekoč po vsej Sloveniji. Projekt je poimenovala MONUMENT - DRAGO TRŠAR. Od monumentalnega kiparstva, javne plastike in spomenikov, male plastike, različnih ciklov, kot sta na primer erotika in portreti, do del na japonskem papirju, slikarstva, motivike morja itn. Vse niti umetnikovega opusa. Tršarjevo leto se bo ob umetnikovem jubileju odprlo s pregledno razstavo njegovega dela v Galeriji Prešernovih nagrajencev za likovno umetnost Kranj in se bo nato vse leto 2018 odvijalo na raznih prizoriščih. Moderni galeriji so se poleg Galerije Prešernovih nagrajencev za likovno umetnost Kranj pridružile še Obalne galerije Piran, Mestna galerija Ljubljana (Muzej in galerije mesta Ljubljane), Galerija Murska Sobota, Koroška galerija likovnih umetnosti Slovenj Gradec in Galerija Božidarja Jakca Kostanjevica na Krki. Vsaka od omenjenih institucij bo tako vsebinski kot časovni okvir svoje razstave v prihodnosti še natančneje opredelila. Vsako razstavo posebej bo pospremila dvojezična publikacija, ki se bo z drugimi nato sestavila v celoto ob končanem projektu oziroma izteku t. i. Tršarjevega leta. Cilj pričujočega projekta je ne samo poklon, temveč karseda izčrpen pregled dosedanjega opusa Draga Tršarja, ki naj bo na ogled kar najširšemu občinstvu. Nastajal bo v tesnem sodelovanju z umetnikom in njegovo družino. Projekt v sodelovanju s kustosi pridruženih institucij vodi kustos Moderne galerije dr. Marko Jenko.

O umetniku in njegovem delu:

Drago Tršar se je rodil leta 1927 na Planini pri Rakeku. Že v letih 1944 in 1945 se je po končani meščanski šoli na Rakeku vpisal na tečaje večerne risarske šole Franceta Goršeta in nato osem mesecev delal v ateljeju oziroma se učil pri Borisu Kalinu. Po osvoboditvi se je vpisal na ljubljansko Akademijo za likovno umetnost in študij kiparstva končal leta 1951. Njegovi profesorji so bili Boris Kalin, Zdenko Kalin, Karel Putrih in Peter Loboda. V letih 1951 in 1952 je obiskoval kiparsko specialko pri Frančišku Smerduju. Med letoma 1951 in 1959 je bil v svobodnem poklicu. Takrat je dobil tudi prva naročila za v njegovem opusu sicer številne javne plastike in spomenike. Med letoma 1953 in 1955 je bil član Skupine ali Grupe 53. Potoval je v Pariz, s štipendijo Prešernovega sklada je študijsko potoval še po Italiji (1956-1957), leta 1957 je bil v Egiptu, nato na Nizozemskem in v Belgiji. V parku Middelheim, ki je del Muzeja Middelheim v Antwerpnu, še danes stoji njegovo delo Manifestanti iz leta 1957. Pozneje je potoval oziroma se študijsko izpopolnjeval tudi v Sovjetski zvezi, Nemčiji in znova Italiji. Leta 1956 je bil povabljen na svetovno razstavo v Parizu. Leta 1958 je razstavljal na beneškem bienalu in leta 1959 na Documenti v Kasslu. Leta 1960 se je zaposlil na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani kot asistent za kiparstvo. Leta 1967 je postal docent, leta 1974 pa izredni profesor. Bil je tudi član Grupe 69. V šestdesetih letih se je udeleževal kiparskih simpozijev, tako na primer v Seči, Aranđelovcu in Danilovgradu. Prejel je številne nagrade, mdr. nagrado za kiparstvo na I. mediteranskem bienalu v Aleksandriji (1955), nagrado Prešernovega sklada leta 1968, Jakopičevo nagrado leta 1972 in Prešernovo nagrado za življenjsko delo leta 1990. Od leta 1991 je bil dopisni in nato od leta 1995 tudi redni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti.

Ni pretirano reči, da je sledeč številu del kot tudi raznovrstnosti, ki obsega ne le kiparstvo, temveč še risbo, slikarstvo, scenografijo, grafiko, keramiko, tapiserijo, knjižno opremo itn., opus Draga Tršarja nedvomno izjemen. Vsekakor izpričuje tudi umetnikovo delovno naravo, ki ga vodi še v današnjem času. Izjemna je tudi njegova razstavna zgodovina, pri kateri je treba omeniti zlasti njegove mednarodne uspehe in zaznamovanost tako slovenskega kot jugoslovanskega oziroma mednarodnega prostora z njegovimi javnimi plastikami in spomeniki. Leta 1967, deset let po tem, ko je razvil svojo »masovno figuraliko«, ki izpostavlja eno od tako rekoč benjaminovskih obeležij moderne dobe, tj. nastop množice, je doživel eno od življenjskih prelomnic, ko ga je Guggenheimov muzej v New Yorku z Manifestanti uvrstil na reprezentativno razstavo svetovnega kiparstva. Mednarodno je bil prisoten tudi s preglednimi razstavami jugoslovanske umetnosti. Tudi v teoretskem pogledu je Drago Tršar velikokrat izpostavljen kot najpomembnejši predstavnik svoje generacije v kiparstvu, zlasti v luči odmika od polne plastike oziroma tradicionalne obravnave človeške figure, ki pri Tršarju zlagoma prehaja v stiliziranost, kot nam to na prvem mestu razkriva Janica (1953), in nato še v razvoju figuralnih kompozicij, bolje množic ali mas, ki se pozneje venomer bolj gibljejo na robu abstrakcije. Najimpozantnejši primer teh figuralnih kompozicij ali mas je vsekakor Tršarjevo najznamenitejše delo: Spomenik revolucije na Trgu republike v Ljubljani. Izkušnja, ki preveva spomenik, je izkušnja, o katere aktualnosti velja premisliti tudi v današnjih časih. Leta 1975, po odkritju spomenika, je Drago Tršar v nekem intervjuju svoje delo opisal takole: »Videl sem revolucijo, preživel veliko delovnih akcij in to je pustilo na meni pečat [...]. V mojih očeh je množica vedno pozitivna, v njej vedno iščem le optimistične stvari. Z eno samo figuro ne bi mogel izraziti tega časa, tega gibanja.« Misel umetnika, ki je pred nami, v vidnem in/ali vizualnem, in ki je tudi v njegovih besedah, kolikor se ne dotikajo venomer zgolj umetnosti, nam tako ne razkriva le časa in prostora, v katerih se je udejanjala, torej 20. stoletje na Slovenskem in drugod, temveč tudi zagate sodobnega časa, vsaj od desetletja pred prelomom stoletja oziroma nastopom 21. stoletja. Prav to je eden od ciljev pričujočega projekta: čas in prostor v umetnosti, ne zgolj okoli nje. V Tršarjevem delu, njegovih besedah in pogledih – nekoč in danes.

Vodja projekta: Moderna galerija