DELA | Pionirji računalniške umetnosti
#

Programirana in interaktivna umetnost

Uvajanje novih paradigem je prav toliko odvisno od tehnoloških inovacij kot od novih infrastruktur ter organizacijskih, političnih in kulturnih sprememb. Umetnik ali umetnica, ki delujeta kot izumitelja-tehnologa-znanstvenika-umetnika v začetku informacijske dobe, postaneta mediatorja novega mišljenja in novih tehnoloških in družbenih sprememb. Računalnik je spoznavno orodje in sredstvo za prehod v novo umetniško paradigmo, ki jo zahteva nova tehnološka revolucija.

DelaMarko Pogačnik (Skupina OHO): Programirana umetnost, 1969Edvard Zajec: Spektralni modulator, 2014 | Informatrix, 1979 | računalniška grafika, 1968-1971

Ključne besede: algoritmična umetnost, interaktivnost, naključje, digitalne podobe

 

Realni + virtualni = kibernetični prostor

Kibernetični prostori vzpostavljajo nova razmerja med realnim in virtualnim prostorom, spodbujajo drugačno razmišljanje tako o arhitekturi, urbanizmu in fizičnem prostoru kot tudi o politični identiteti in družbenih razmerjih, ki se v njem gubajo in spreminjajo v mrežnice. V scenskih umetnostih oder postane neskončna površina, ki vzpostavlja večsmerno komunikacijo. Hkrati postane prostor za vseobsegajoče doživljanje in intimna razmerja.

DelaSeta Mušič (scenografija): Pet impresij, 1970Marko Peljhan: LADOMIR ФАКТУРА: PRVA POVRŠINA - MIKROLAB V1.0, 1994

Ključne besede: mrežnica, neskončna ravnina, gubanje, geolokacija

 

Računalniška animacija v realnem času

V zgodnjih postopkih računalniške animacije je že prisotna logika neskončnega štiridimenzionalnega prostora, ki je pripeljal do 3D-modulacije, virtualnega prostora, 3D-tiskanja, čeprav je bila večina likov tedaj zasnovanih še na dvodimenzionalnih podobah. Animacija v realnem času je proizvedla številne nepričakovane rezultate in v umetniški proces vnesla določeno mero tehnonaključja.

DelaGoran Devide: Sovražnik, 1984Franc Curk: Sanje, 1989 | Kinetična grafika, 1986-1988Miha Vipotnik: Video grafike, 1976

Ključne besede: vizualni učinki, programirana slika, računalniki v televizijskih studijih, univerzitetni računalniki

 

Elektronska generativna glasba in video

Elektronska in računalniška glasba v svoji kulturalizirani verziji postane sredstvo za razvijanje občutljivosti za sistematično urejenost naravnih kompozicij, za združevanje živih sistemov, tehnologij in umetnosti ter posega v zaznave, ki se izogibajo racionalnemu mišljenju. 

DelaBrina Jež-Brezavšček: Orfej, 1989Marjan Šijanec: Venus Orchestra, 1983-1995

Ključne besede: elektronska glasba, modularni sintetizatorji zvoka, generativni računalniški zvok

 

Odzivni prostori 

Kaj naj računalnik računa, ni edino zanimivo vprašanje v polju rabe računalnikov v umetniške namene. Umetniki in umetnice poskušajo graditi različne programske sisteme, ki se ne bi podrejali zgolj računskim operacijam, temveč povsem novim tehnologijam zaznavanja in beleženja prostora. Zanima jih element bioloških procesov, v katerih uporabniki stopajo v aktivno in večsmerno interakcijo z nepredvidljivimi situacijami. 

DelaMarko Košnik: V pot vpet, 1989Hidrogizma (Jani Osojnik, Iztok Osojnik, Vesna Črnivec, Dušan Pirih Hup), 1978-2013

Ključne besede: senzorji / tipala za gibanje, tehnološko–biološki sistemi, politika telesa, zvok

Priporočamo