Hidrogizma

vodno glasbilo, avtorji: Jani Osojnik, Iztok Osojnik, Vesna Črnivec, Dušan Pirih Hup, 1978-2013

Hidrogizma je glasbeni instrument ali stroj, ki izkorišča efekt padajočih vodnih kapelj na različne resonančne površine iz pločevine, pri koncertu pa se zvokom kapljanja pridružujejo še zvoki strun, vzmeti in cevi. Hidrogizma predvideva vpenjanje tehnoloških strojev v biološke procese, ki uporabljajo mehansko konstrukcijo za uprizarjanje naravne situacije. Mehanizem je samosvoja čustveno-zaznavna arhitektonska prostorska umetniška skulptura, ki naravo vključuje kot bistveni element, ne da bi jo pri tem zgolj posnemala. Hidrogizma je v času pred digitalno dobo in pred globalizacijo zastavljala vprašanja o postdigitalnem in planetarnem razumevanju sveta, ki enakovredno pristopa do analognih in digitalnih vmesnikov s povsem novim načinom mišljenja.

Prva Hidrogizma je bila postavljena leta 1978 v Emonskih vratih oziroma galeriji Arhitekturnega muzeja v Ljubljani. Kasneje je sledilo več postavitev v Ljubljani 1979, Zagrebu in Dubrovniku 1980, v Moderni galeriji na razstavi Sedem grehov (Ljubljana – Moskva) 2004 z zvočnim koncertom januarja 2005 in na festivalu Pixxelpoint v Novi Gorici 2013.

Ključne besede:

postdigitalno

biološki sistemi

hrup

mehanska konstrukcija