RAZSTAVA IZ ZBIRK | Nizkoproračunske utopije
26. april — 25. oktober 2016
#
#
#
#
#
#
#
#
#
#

[na slikah]

 

Nizkoproračunske utopije

Kustosinji: Zdenka Badovinac in Bojana Piškur

Odprtje razstave: 26. april 2016 ob 20.00 uri

Muzej sodobne umetnosti Metelkova, +MSUM

 

PROGRAM OB ODPRTJU (Vabilo PDF)

19:00Darinka Pop - MitićUporabni idiot

19:20Julia Klaniczay, predstavitev donacije za zbirko Arteast 2000+: György Galántai, Hommage Veri Muhini

19.40Tihomir Milovac, Exat 51 in Nove tendence

20.00–21.30Jasmina CibicPokaži deželo, v kateri je zagotovljen širok prostor za nacionalni napredek (performans bosta izvedli Lada PetrovskiNataša Živković)

 

BESEDILI KURATORIC RAZSTAVE

Zdenka BadovinacNizkoproračunske utopije

Bojana PiškurThe Metelkova Case: From Army Barracks to Museum of Contemporary Art, 2016

 

 

KONCEPT RAZSTAVE

Razstava Nizkoproračunske utopije predstavlja pretežno dela iz zbirke Moderne galerije Arteast 2000+. To je osma postavitev te zbirke, v kateri razvijamo koncept zbirke kot orodja. V okviru pričujoče razstave razlagamo zbirko in muzej kot orodji za vzdrževanje utopične zavesti.

 

Umetnost in muzej imata pomembno vlogo v zamišljanju boljše družbe, pri tem pa svojih idej ne projicirata zgolj v neko nedefinirano prihodnost. Če vztrajamo pri osnovnem poslanstvu muzeja, ki je v prvi vrsti namenjen človekovi kreativnosti in skupni dobrobiti, in se upremo pritiskom po njegovi komercializaciji, oblikujemo pogoje za utopistiko (Immanuel Wallerstein), za vajo v presoji alternativnih in nedobičkonosnih načinov delovanja. Muzej bi lahko opisali kot heterotopijo (Michel Foucault), a drugače od drugih heterotopičnih ustanov, kot so na primer zapori, vojašnice in psihiatričnih bolnišnice, ki se razlikujejo od zunanje realnosti in so od nje izolirani s specifičnimi pravili, lahko muzej aktivno posega v zunanji svet in v partnerstvu z drugimi akterji zunaj institucije predlaga tudi njegove spremembe.

 

Utopična zavest ni prisotna pri vseh muzejih v enaki meri in na enak način, temveč je odvisna od konkretnih družbenih pogojev. Naša razstava razmišlja o specifiki utopij v (post)socialističnih prostorih, v vzhodnoevropski umetnosti, ki  še vedno večinoma deluje v nizkoproračunskih pogojih. Zbirka Arteast 2000+ govori o razliki med kulturo in umetnostjo, o tem, da ima vzhodnoevropska umetnost več skupnega s sočasno umetnostjo tujih kultur kot z obrambo domačih čistih tradicij, kar je v času, ko se nekatere države nekdanjega socializma obdajajo z bodečo žico, da bi obvarovale krščanski svet in svojo kulturo, treba poudariti bolj kot kdajkoli doslej. Čiste tradicije in trženje avtentičnih drugačnosti sta ideološki ali marketinški utopiji, kot je utopična tudi politika odprtih vrat. V času, ko se pred nami lomi utopija sveta složnih drugačnosti, je treba o drugosti misliti kot o nečem nepomirljivem. Slavoj Žižek vidi alternativo utopiji složnega sveta v atopičnost, v drugosti, ki ne more imeti mesta v nobenem simbolnem redu in se vzpostavlja kot »nemožno«.

 

Z razstavo Nizkoproračunske utopije se sprašujemo, kakšen model muzeja ustreza večinoma slabim pogojem dela umetnikov in institucij v postsocialističnem svetu ter obenem interesu, ki daje drugosti prednost pred identiteto, produkciji znanja pred nedvoumnimi kulturnimi trofejami, nastajanju pred institucionalizacijo. V odgovor na to vprašanje razstava ponuja utopistični koncept trajnostnega muzeja. Ta drugače od bogatega, še vedno pretežno zahodnega muzeja, ki v neskončnost akumulira umetniške predmete iz celega sveta, lahko preživi samo s stalnim razvijanjem lastnega znanja in z združevanjem emancipacijskih izkušenj iz lastnega okolja s tistimi iz drugih prostorov sveta, s katerimi si danes deli podobna urgentna vprašanja.

 

Z razstavo Nizkoproračunske utopije ugotavljamo, da se nam nizkoproračunski pogoji dela tako našega muzeja kot tudi umetnikov iz prostorov, iz katerih zajema naša zbirka, ves čas vsiljujejo kot trajni in da je treba iskati potenciale za njihovo premagovanje prav znotraj njih samih, ne da bi pri tem nanje tudi zares pristajali.

 

UMETNIKI NA RAZSTAVI

Marina Abramović | Igor Anđelić | Miroslav Bałka | Đorđe Balmazović | Jože Barši | Walter Benjamin | Luchezar Boyadjiev | Jasmina Cibic | Vuk Ćosić | Josef Dabernig | Juraj Dobrović (soudeleženec gibanja Nove tendence) | EXAT 51 (Bernardo Bernardi, Zdravko Bregovac, Vlado Kristl, Ivan Picelj, Zvonimir Radić, Božidar Rašica, Vjenceslav Richter, Aleksandar Srnec, Vladimir Zarahović) | Stano Filko | Vadim Fiškin | Božidar Flajšman | György Galántai | Gorgona | Inštitut Egon March | Ion Grigorescu | Dmitrij Gutov | Jenny Holzer | IRWIN | Janez Janša & Janez Janša & Janez Janša | Zmago Jeraj | Ilya & Emilia Kabakov | Staš Kleindienst | Komar & Melamid | Neven Korda Andrič | Andreja Kulunčić (& Ibrahim Ćurić, Said Mujić, Osman Pezić) | Vladimir Kuprijanov | Laibach | Kazimir Malevič | David Maljković | Saša Marković Mikrob | Paul Neagu | Ivan Moudov | Neue Slowenische Kunst (NSK) | Novi kolektivizem​ | OHO | Anatolij Osmolovski | Tanja Ostojić | Alen Ožbolt | Adrian Paci | Marko Peljhan | Ivan Picelj (soudeleženec gibanja Nove tendence) | Alenka Pirman | Zora Plešnar | Tadej Pogačar & P.A.R.A.S.I.T.E. muzej sodobne umetnosti | Darinka Pop - Mitić | Uroš Potočnik | Marjetica Potrč | Kiril Prashkov | Arjan Pregl | Franc Purg & Sara Heitlinger | Punk muzej | Tobias Putrih | Vjenceslav Richter (soudeleženec gibanja Nove tendence) | Arsen Savadov | Sašo Sedlaček | Nedko Solakov | Aleksandar Srnec (soudeleženec gibanja Nove tendence) | Mladen Stilinović | Tone Stojko | Škart | Jane Štravs | Krassimir Terziev | Slaven Tolj | Goran Trbuljak | Vinko Tušek | Josip Vaništa  | Sašo Vrabič | Konstantin Zvezdočotov | Dunja Zupančič :: Miha Turšič ::Dragan Živadinov

 

 

___________________________

Saša Marković Mikrob: Maske, 1993/94, zasebna zbirka. 

Saša Marković Mikrob: Maske, 1993/94, zasebna zbirka. 

Ivan Kožarić, Gorgona št. 5, 1961, zbirka Arteast 2000+.

György Galántai, Homage Veri Mukhini, performans z udeležbo Julie Klaniczay in Guglielma Achille Cavellini, Trg herojev, Budimpešta, maj 1980, zbirka Arteast 2000+. Foto: György Hegedűs. 

Victor Vasarely, Gorgona št. 4, 1961, zbirka Arteast 2000+. 

Zmago Jeraj, Krivoustneži, okoli 1996, zbirka Moderne galerije.

Josip Vaništa, Gorgona, anti - časopis, št. 1, 1961, zbirka Arteast 2000+.

Vinko Tušek, Ambient M1, 1971, zbirka Moderne galerije. Foto: Matija Pavlovec.

Zdenka Badovinac: Trije modeli muzeja in meta-muzej Walterja Benjamina, 2016 .