Moderna galerija, +MG, Cankarjeva 15, Ljubljana
07. april — 22. maj 2016
Odprtje 07. april 2016 ob 20.00 uri
Kustosinja: Mag. Lara Štrumej
Razstavljene podobe izhajajo iz zbirke diapozitivov na steklu, ki jo je leta 1920 zasnoval Izidor Cankar, prvi profesor umetnostne zgodovine in ustanovitelj stolice zanjo na ljubljanski Filozofski fakulteti, za potrebe svojega seminarja. V nasprotju s prevladujočimi reprodukcijami umetniških del v njegovem imaginarnem muzeju, ki obsega okoli 5000 podob, ti diapozitivi posredujejo neko osebno izkušnjo resničnosti evropskih in drugih krajev na prelomu 19. v 20. stoletje; znamenita arhitektura na njih je pogosto le imenitna kulisa uličnemu dogajanju. Podobe so posneli različni, v glavnem neznani fotografi, v medij diapozitiva pa so jih prenesli v fotografskih laboratorijih na tujih institucijah, specializiranih za reproduciranje umetnin in njihovo širjenje. Mi smo jim s sodobnimi postopki reproduciranja dali spet nov nosilec.
Podobe, prvotno namenjene študiju umetnostne zgodovine, sodobnega gledalca nagovarjajo tudi z drugimi pomeni: antropološkimi, kulturnimi, dokumentarnimi, ne nazadnje tudi z estetskimi, četudi so nastale brez umetniških pretenzij. Ker so se porodile v času, preden so nekateri arhitekturni spomeniki v zgodovinski stihiji dvajsetega stoletja za vselej izginili z obličja sveta ali bili rekonstruirani po bombardiranjih v drugi svetovni vojni, imajo neprecenljiv dokumentarni pomen.
Podobe pa ne kažejo le, kako se je svet spremenil, temveč tudi, kako se je spremenilo naše čutno dojemanje sveta odkar sta v svet podob vstopila film in televizija in je digitalna podoba na novo izurila gledalca.
Diapozitivi na steklu sami po sebi, z vsem, kar jih določa, od tehnike reproduciranja negativov na steklo, nalepk z imeni institucij, kjer so bili narejeni, do napisov, ki identificirajo predmet fotografiranja, so imeniten primer kulture reproduciranja umetnin na začetku dvajsetega stoletja in projiciranja s skioptikonom ter hkrati dragocen ostanek najzgodnejšega obdobja študija umetnostne zgodovine na ljubljanski Filozofski fakulteti.
Čeprav je večina imen fotografov neznanih, je bilo imeni dveh ateljejskih mojstrov, ki sta konec 19. stol. delovala v naših krajih, s pomočjo njunih originalnih fotografij v zbirkah nekaterih ustanov v Ljubljani in Novem mestu vendarle mogoče identificirati. To sta Wilhelm Helfer s podobami posledic ljubljanskega potresa leta 1895 in Benedikt Lergetporer z veduto Novega mesta. Razstava tako poleg 56 digitalnih povečav (50 x 50 cm na papirju) fotografiranih diapozitivov vključuje tudi sedem albuminski fotografij.
Z razstavo obeležujemo spomin na stotrideseto obletnico rojstva utemeljitelja slovenske umetnostnozgodovinske stroke kot akademske discipline, pobudnika gradnje Moderne galerije in velikega zaščitnika slovenskih kulturnih institucij nasploh, Izidorja Cankarja, vsestranske in nadarjene osebnosti, ki se ni uveljavila le kot znanstvenik, literarni kritik, pisatelj in prevajalec, temveč tudi kot politik in diplomat.
Besedilo: Mag. Lara Štrumej
Vabilo [PDF], Oblikovanje: Lazarevič Bojan
Razstavo je podprlo Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.
____________________________________________________
Podnapis k št. 2842 (2804)
Neznan fotograf, Piran, cerkev sv. Jurija, ok. 1900; digitalna povečava na papirju č/b diapozitiva na steklu; izvor: Staatliche Lichtbildstelle, Dunaj. Z dovoljenjem Moderne galerije, Ljubljana
Podnapis k št. 1247 (2771)
Neznan fotograf, Svendborg, sejmišče, ok. 1910; digitalna povečava na papirju č/b diapozitiva na steklu; izvor: Staatliche Lichtbildstelle, Dunaj. Z dovoljenjem Moderne galerije, Ljubljana
Podnapis k št. 490 (2821)
Neznan fotograf, Mošeja Kait-Bey v Kairu, Egipt, ok. 1900; digitalna povečava na papirju č/b diapozitiva na staklu; izvor: Staatliche Lichtbildstelle, Dunaj. Z dovoljenjem Moderne galerije, Ljubljana
