MG+MSUM | DANES

Razstava 20. stoletje. Kontinuitete in prelomi tradicionalno linearnost kronološke postavitve modernističnih del prekinja s problemsko linijo avantgard in partizanske umetnosti, ki enakovredno vstopata v nacionalno zgodovino umetnosti in jo tako obenem tudi prevprašujeta.

V Moderni galeriji (MG+) je od danes na ogled prostorsko krožna časovnica z izborom del, ki predstavlja osvežitev in dopolnitev stalne razstave 20. stoletje. Kontinuitete in prelomi in vodnika po njej

V trenutni postavitvi izpostavljamo dela, v katerih so umetniki poudarjali represivnost svojega okolja z mučenjem ali kaznovanjem lastnega telesa, kar je bila praksa zlasti v šestdesetih in sedemdesetih letih. V drugem sklopu izpostavljamo temo bivanja oziroma bivališč. V okviru postavitve je na ogled tudi poseben projekt Življenja spomenikov.

Začasni slovenski plesni arhiv je bil z marcem 2018 prenešen iz zasebnega stanovanja v varovanje v 1. nadstropje Muzeja sodobne umetnosti Metelkova, kjer Rok Vevar uprizarja živi arhiv v trajanju. Postopek arhiviranja od zbiranja do sistematizacije in nenazadnje javne dostopnosti je viden. Začasni slovenski plesni arhiv tako postane performativna časovno-specifična in situ instalacija, ki prikaže arhiva kot časovno razvijajočo se, nikoli zaključeno tvorbo.

Moderna galerija letos praznuje 70 let, Muzej sodobne umetnosti Metelkova pa 7 let.

Vodeni ogledi po razstavah MG+MSUM, ki so namenjeni mamicam, očkom, starim staršem, varuškam in ostalim, ki se sprehajate po Ljubljani z otroškim vozičkom.

Vodeni ogledi z aktivnostjo po razstavah MG+MSUM za otroke od 2. do 4. leta

Delavnice na katerih mlade arhitektke in arhitekti z otroki odkrivajo in gradijo nove svetove

Na razstavi so predvsem v ospredju drugačni modeli umetniške produkcije, ki so se razvili v Vzhodni Evropi v času socializma in to še posebej na ozemlju nekdanje Jugoslavije. Drugačne modele umetniške produkcije so med petdesetimi in devetdesetimi leti 20. stoletja v Jugoslaviji, Sovjetski zvezi, na Madžarskem, Poljskem in v DDR, oblikovali umetniki sami, in sicer kot preformativni aspekt svoje umetnosti.

Mesta si postajajo vse bolj podobna. Homogenizacija se odraža v geografiji gospodarskih pritiskov, turističnih poti, rivalstva za ozemlje, obenem pa tudi v ranljivosti njihove avtentičnosti.

17 primerov sodobne fotografije v tej navezavi posredno ponuja razmislek o sodobnem okolju in o tem, kako nas je to oblikovalo s pogoji dela in življenja v različnih sistemih v zadnjih šestih desetletjih, od socializma preko tranzicije do zdaj že vse obvladujočega kapitalizma, ki brez prevzemanja odgovornosti za posledice prilagaja svet svojim interesom in profitom.