"V Moderni galeriji s(m)o prvo kustosinjo pedagoginjo, Bredo Misja, zaposlili leta 1965. Namen nove zaposlitve ni bil samo, da je »organizirala didaktične razstave, opravljala vodene oglede za šolarje, pa tudi za skupine odraslih, pripravljala informacijske in didaktične materiale«, ampak predvsem, da je z različnimi dejavnostmi, ki so bile namenjene tako šolajoči se mladini kot tudi delavcem v tovarnah, udejanjala duh socialistične doktrine »umetnost za vse«. To se mi ne zdi nujno slabo, ker je socialistični državni aparat že takrat (čeprav samo teoretično) poudarjal pojma enakopravnosti in dostopnosti do znanja, ki ju generirajo umetnostni muzeji in galerije – to postane ključni pojem muzejske pedagogike devetdesetih let."
"Za emancipacijo muzejske pedagogike in kustosov pedagogov so poleg dodatnega izobraževanja, ki ni nujno povezano z ozko usmerjenimi, specifičnimi znanji, kot so aplikativna psihologija,didaktika, andragogika, potrebna tudi strateška zavezništva in mreženja, ki se lahko vzpostavijo znotraj stroke ali interdisciplinarno. Na področju muzejske pedagogike je ena od najstarejših oblik takega zavezništva (nekdanja) Pedagoška sekcija pri Skupnosti muzejev Slovenije, ustanovljena še v duhu socialistične doktrine,..."
"Kritična pedagogika predpostavlja, da izobraževanje v muzeju ne pomeni afirmativnega poenostavljanja in reproduciranja muzejskih vsebin, njen cilj v primeru umetnostnih muzejev je, da s pomočjo umetnosti in njenih strategij ozavešča obiskovalce tudi o žgočih družbenih problemih, o drugačnih pogledih in pogosto neestetskih plateh bivanja."
"Muzejski pedagog/inja naj bi obiskovalce spodbujal/a, da bi se začeli spraševati in sami iskati odgovor. Ni strokovnjak/inja, ki a priori ve, temveč oseba, ki postavlja vprašanja, usmerja in skupaj z obiskovalci razpravlja in razmišlja. Njegov/njen cilj ni, da bi obiskovalci hitro »pokonzumirali« dela, temveč da bi se o njih spraševali in iz muzeja odšli spremenjeni."
"/.../ ozaveščena muzejska pedagogika vsebuje tudi elemente institucionalne kritike, pri mlajših obiskovalcih pa mora vzgajati kritično mišljenje."
Adela Železnik, vodja izobraževalnega oddelka MG+MSUM v Argo, 59/1, 2016, str. 88–91
O spreminjajoči se vlogi pedagoškega dela v muzejih v zadnjih desetletjih in pomembnosti ter odgovornosti kustosa pedagoga priporočamo tudi:
Breda Misja, Pedagoško delo v galerijskih ustanovah, Argo, 12/1–2, 1973, str. 20–27.
Adela Železnik, Med radikalno pedagogiko in participatornimi umetniškimi praksami, Maska, 103–104, 2007, str. 73
Adela Železnik, Kdo so potencialne nove umetnostne publike? Komunikacijske mreže: beležke (ur. Alenka Gregorič, Mestna galerija, Ljubljana, r.k.), Ljubljana 2010.
Adela Železnik, Reflections on Gallery Education in the Time of the Crisis, It’s all Mediating. Outlining and Incorporating the Roles of Curating and Education in the Exhibition Context (ur. Kaija Kaitavuori, Laura Kokkonen, Nora Sternfeld, Cambridge Scholars Publishing), Newcastle upon Tyne
Sekcija za izobraževanje in komuniciranje pri Skupnosti muzejev Slovenije je bila ustanovljena 18.11.1971. V svojih vrstah združuje in povezuje muzejske pedagoge in vse tiste, ki v muzejih in galerijah delujejo na področju komuniciranja z javnostmi. Video, za katerega so fotografski material prispevali člani sekcije iz muzejev in galerij po vsej Sloveniji, predstavlja delo kustosov pedagogov in je nastal ob 50-letnici sekcije. Predstavitev pedagoških programov muzejev in galerij: https://www.pedagoskiprogrami.si/
Fotografije: člani Sekcije za izobraževanje in komuniciranje SMS
Zasnova: Irma Brodnjak Firbas, Alja Fir, David Kožuh, Nataša Robežnik
Izvedba: Matej Doljak, Goriški muzej
Sekcija za izobraževanje in komuniciranje, Skupnost muzejev Slovenije, november 2021
