MG+MSUM

IZBOR DEL IZ ZBIRKE Moderne galerije | Arteast 2000+
01. februar 2023 — 15. junij 2023
#
#
#
#
#
#
#
#
#
#
#
#
#
#
#
#
#
#
#
#
#
#
#
#
#
#
#

V Muzeju sodobne umetnosti Metelkova +MSUM smo predstavili že več postavitev zbirk Moderne galerije s poudarkom na zbirki Arteast 2000+. Zbirka Arteast 2000+ je prva muzejska zbirka, ki se je oblikovala in nastajala s poudarkom na vzhodnoevropskih povojnih avantgardah v širšem mednarodnem kontekstu. Od ustanovitve leta 2000 je zbirka zaslovela po tem, da podaja obsežen pregled umetnosti v regiji in, kar je morda najpomembnejše, omogoča vpogled v skupne družbenopolitične problematike, ki so v ospredju dela umetnikov v nekdanjih socialističnih državah, ter pri tem izrisuje, kako so se te države razvijale od šestdesetih let preko tranzicijskega obdobja v devetdesetih letih do sedanjega konteksta globalnega neoliberalnega kapitalizma. Leta 2011 je zbirka postala jedro novega Muzeja sodobne umetnosti Metelkova (+MSUM), ki deluje v sklopu Moderne galerije.  
 
V trenutni postavitvi predstavljamo dela, ki se nanašajo na koncept umetnost na delu v jugoslovanskem in pojugoslovanskem kontekstu avantgardnih umetnikov v šestdesetih, sedemdesetih in osemdesetih letih prejšnjega stoletja ter spremembo koncepta dela umetnikov in njihovih prostorov v devetdesetih letih. Predstavljena so dela ključnih jugoslovanski povojnih avantgardnih kolektivov ter umetnikov, ki so skozi kolektivno delo razvili paralelno infrastrukturo in koncept dela razumeli kot vsebino svoje umetnosti.  
 

Primer je projekt Gorana Đorđevića s katerim je želel organizirati mednarodno stavko umetnikov s katero bi bojkotirali umetniški sistem v obdobju nekaj mesecev ali pa delo Tomislava Gotovca, ki je čistil zagrebške ulice, smeti pa shranil in razstavil kot redymade. Tudi film Zorana Popovića, ki prikazuje čare prostega časa kot nekaj kar nam neizbežno vzbuja zavedanje sebe samih, nas naredi resnične, nam daje čas za igro, iz katere se osvobodi ustvarjalnost.
 
Umetniške skupine in kolektivi, kot so EXAT 51, Gorgona, OHO, Neue Slowenische Kunst so si v delu prizadevali za enakopravnejšo ekonomijo, enakopravno sodelovanje, kolektivnost in solidarnost. S članstvom, samoorganizacijo in močno mrežo somišljenikov so taki umetniški kolektivi služili kot strateška alternativa uradni kulturni infrastrukturi in kot orodje mednarodne komunikacije. S tem so postali neposredni ali posredni kritiki nefunkcionalnosti družbene utopije in v svojih praksah pogosto ponujali nekakšen socialni korektiv. Na primeru svojega lastnega kolektivnega dela in samoorganizacije so skušali prikazati avtentični kolektivizem, neprofitno družbo in družbo solidarnosti. Lahko bi rekli, da so v svojem delu gradili institucije ali, z drugimi besedami, da so vzpostavljali svoj lastni zgodovinsko-interpretativni kontekst v situaciji, kjer institucije, ki bi morale sistematizirati avantgardno umetnost, bodisi niso obstajale bodisi so imele do nje odklonilen odnos. Zaradi tega so bili umetniki marsikje prisiljeni sami arhivirati dokumente, povezane s svojo umetnostjo, umetnostjo drugih umetnikov in širših umetnostnih gibanj in produkcijskih pogojev, prav tako pa so v okviru svojega dela kopirali ali citirali lokalno avantgardno umetnost ali komentirali odsotnost njene zgodovine. Taki umetniki so vodili svoje prostore, gradili mreže in celo ustanovili umetniško državo.

Del razstave sta tudi projekta Nečist, demokratičen, konkreten: projekt Westeast, kustosa Sezgina Boynika, ki se osredotoča na Francija Zagoričnika, enega najdejavnejših razširjevalcev eksperimentalnega pisanja za izgradnjo novega jezika v večjezični socialistični Jugoslaviji. Ter projekt O kolektiviziranju: narativi o jugoslovanskih avantgardnih umetniških kolektivih in primeri feminističnih intervencij, kustosinje Jelene Vesić, ki v širšem tematskem kontekstu odpira pogled v zgodovino ženskega, feminističnega in socialističnega boja – od partizanskega gibanja in PFŽ do socializma in neuvrščenosti, od ponovnega načenjanja vprašanja osvoboditve ženst s konferenco Drug-ca žena do feminističnega protivojnega in protinacionalističnega delovanja v zadnjem desetletju 20. stoletja. 

Obširno raziskavo in kartiranje neodvisnih prostorov v devetdesetih letih na območju nekdanje Jugoslavije pa je opravila kustosinja Teja Merhar

Sodelujoči: 

Walter De Maria | Družina v Šempasu | Goran Đorđević | György Galántai | Gorgona | Tomislav Gotovac | IRWIN | Neven Korda Andrič | Nečist, demokratičen, konkreten: projekt Westeast (kustos Sezgin Boynik) | Neue Slowenische Kunst (NSK) | kronologija [Novih] Tendenc (Darko Fritz) | OHO (Marko Pogačnik, Milenko Matanović, David Nez, Andraž Šalamun, Naško Križnar, Iztok Geister, Matjaž Hanžek) | O kolektiviziranju: narativi o jugoslovanskih avantgardnih umetniških kolektivih in primeri feminističnih intervencij (kustosinja Jelena Vesić) (Arhiv Sanje Iveković)| Džuverović (ona/nje) | Vukica Đilas | Goranka Matić, konferenca | Darinka Pop-Mitić) | Marika & Marko Pogačnik | Darinka Pop-Mitić | Zoran Popović | Mladen Stilinović | Tone Stojko | Nebojša Šerić Šoba | Škart & Društvo mater samohranilk iz Zemuna (Udruženje samohranih majki izbeglica iz Zemuna) | Raša Todosijević | Slaven Tolj | Goran Trbuljak | TV galerija 

Kustosa Ana Mizerit, Igor Španjol


V okviru postavitve so na ogled tudi posebni projekti:

Razstava Življenja spomenikov, ki je nastala v seminarju »Umetnost za skupnostno rabo« na Oddelku za umetnostno zgodovino Univerze v Ljubljani s sodelovanjem Moderne galerije. 

Začasni slovenski plesni arhiv, ki je bil marca 2018 prenesen v varovanje Muzeja sodobne umetnosti Metelkova, kjer Rok Vevar uprizarja živi arhiv v trajanju. Arhivar kot posameznik vstopa v institucionalni okvir, kjer ima prostorsko in materialno podporo, hkrati pa ohranja samostojnost.

 
Priporočamo