Letos mineva sto let od rojstva Dimitrija Bašičevića, umetnostnega zgodovinarja, kritika in kustosa, ki je živel in deloval v Zagrebu pod umetniškim imenom Mangelos. Mangelos je razvil  zelo osebno obliko umetnosti, ki jo je poimenoval noart; z intervencijami s črnilom v svoje stare šolske zvezke, kjer je zaznamoval smrti znancev, ki so umrli med drugo svetovno vojno, je ustvaril monohromne površine, takoimenovane pejsaže vojne in smrti. Kasneje je za podlago svojih intervencij uporabljal šolske globuse, ki jih je, preslikane z barvo, uporabil kot »prazne table«. Nanje je napisal številne manifeste, katerih skupna zahteva je bila, da mora tradicionalno, metaforično vizualno umetnost, nadomestiti moderna misel, izražena v funkcionalnem jeziku. Sčasoma so njegovi manifesti postajali vse krajši, bolj zgoščeni, njihov izgled je, v nasprotju z Mangelosovimi težnjami k funkcionalnosti, izrazito arhaičen; spominjajo nas na šolske vadnice, ali celo ilustrirane rokopise.

Moderna galerija hrani v zbirki Arteast 2000+ Manifest vlaškovuličanski in Manifest o energiji no 000, oba iz 1977-78, ki spadata med njegova kasnejša dela