MG+MSUM

RAZSTAVA | Abstrakcija in likovna teorija Marijana Tršarja
15. december 2022–2. april 2023
#
#
#
#
#
#
#

Abstrakcija in likovna teorija Marijana Tršarja

Odprtje: 15. december 2022 ob 19. uri
Trajanje razstave: 15. december 2022–2. april 2023
Moderna galerija MG+, dvorana VI. 


Razstava, ki se v Moderni galeriji odpira v letu stote obletnice rojstva Marijana Tršarja (1922–2010), sooča dve področji njegovega delovanja: likovno prakso in teorijo.

S to razstavo je Marijan Tršar v Moderni galeriji predstavljen drugič; prvič je razstavljal leta 1953 v okviru Skupine 53.

Slikar in grafik, prejemnik Jakopičeve nagrade leta 1993, čigar opus je stilno raznovrsten, se je tako likovni teoriji kot praktičnemu ustvarjanju intenzivno posvečal od zgodnjih šestdesetih let 20. stoletja do konca svojega življenja.

V času, ko likovna teorija na akademijah in med uveljavljenimi likovniki ni bila tako priljubljena in diferencirana kot dandanes, je Tršar poleg Milana Butine kot eden redkih na Slovenskem opozarjal na nujnost poznavanja likovne sintakse in postavljal likovnoteoretsko refleksijo pred umetnostnozgodovinsko analizo. Njegove kritike o predstavnikih sodobne slovenske umetnosti in njegovi likovnoteoretski teksti, eseji in dnevniški zapisi temeljijo na praktičnem raziskovalnem delu in s svojo širino presegajo tedanje likovnoteoretske postulate. Tršar je znal svoja spoznanja približati študentom na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost, kjer je od leta 1969 do leta 1983 predaval anatomijo in prostorske zasnove.  
  
Po magisteriju pri prof. Lazarju Trifunoviću na beograjski Filozofski fakulteti, na temo »Teoretski sistemi Vasilija Kandinskega«, je vpisal tudi doktorat, ki ga zaradi različnih okoliščin ni dokončal. Leta 1985 je izbral in v slovenščino prevedel spise Vasilija Kandinskega: Od točke do slike, leta 1997 pa na podlagi svojega magistrskega delaerija izdal knjigo Vasilij Kandinski, slikar in teoretik: rojstvo abstraktne umetnosti. V teoriji ruskega umetnika in očeta abstrakcije je našel potrditev za svoje lucidne razlage razmerij med ustvarjalcem, umetniškim delom in opazovalcem, pri čemer je odkrival nasprotujoče si in na videz paradoksne racionalne in emocionalne vidike, in hkrati pa upošteval tudi svoja dognanja iz prakse. Kandinski ni zaznamoval samo Tršarjevih likovnoteoretskih raziskovanj, ampak do neke mere tudi njegov slikarski izraz.

V dvorani Moderne galerije so razstavljeni Tršarjevi akrili iz prvega desetletja tega stoletja. Z njimi je sklenil krog svojega raziskovanja abstraktne umetnosti, s katero se je soočal že v mladosti, a jo je v slikarski in grafični medij uvajal postopoma in s prekinitvami. Med vsemi likovnimi prvinami je največ pozornosti namenjal barvi, ki jo je občudoval že pri impresionistih in postimpresionistih. Posebej so ga privlačili slikarji, ki so prelomili s konvencijami in so svoje slikarsko delo uspešno združevali s teoretskimi izhodišči. Da slikarstvo starih mojstrov ne zadostuje več njegovim potrebam in da je barva »božanstvo«, je ugotavljal že v času študija, ko ga je navdušil »Cézannski plastični izraz«.  


Pri izbranih slikah je v ospredju modra barva, o kateri je Kandinski med drugim menil, da »zvablja človeka v neskončnost, zbuja v njem hrepenenje po čistem in do kraja nadčutnem«. Pri razstavljenih delih si je Tršar pomagal s prelivanjem in ustvaril fluidna, lirično izpovedna in žareča platna, polna barvnih in oblikovnih kontrastov, v ozadju katerih je neviden, skrit objekt ali imaginarna entiteta. Barve je nanašal s škropljenjem, mazanjem in brizganjem, poteze čopiča pa prepustil spontanosti, značilni za abstraktne ekspresioniste. Kljub očitni intuitivni podlagi in predanosti naključnemu je na akrilih, ki so kulminacija njegovih spoznanj o abstrakciji, zaznati Tršarjevo značilno težnjo k urejenosti. S tem, ko je polja razdelil z risbo, preden je na površino razlil barve, je ostal zvest premišljeni likovni konstrukciji, značilni za krajinske in figuralne prizore iz prejšnjih obdobij njegove ustvarjalne poti.

Poleg slik so razstavljene tudi Tršarjeve najpomembnejše knjige, ki segajo na likovnoteoretsko področje.

Kustosa razstave: Robert Simonišek in Tjaša Šavorič

Marijan Tršar raz_ume 
Zbirka gradiva Marijana Tršarja v knjižnici Moderne galerije