Rok Vevar in Snježana Premuš

Koreografske izjave

Fizične manifestacije: Telo kot arhiv​

Pogovor in odprtje razstave: Torek, 9. oktober 2018, ob 19. uri, +MSUM

Trajanje razstave: 9. oktober 2018 — 25. november 2018

Razstava Koreografske izjave je del razstavnega programa Začasnega slovenskega plesnega arhiva, ki ga predstavljamo v okviru serije Prepih. Razstava v proces dokumentacije in arhiviranja uvaja tisto obliko ravnanja s časom v plesnem delu, ki inventarizira posamezne faze aktualnega koreografskega procesa in njegove razvojne logike.   

Letos bo s Koreografskimi izjavami temelje svojega dela predstavila Snježana Premuš. Naslovila jih je Fizične manifestacije: telo kot arhiv. Telo kot zaloga. Ne samo tisto, kar je telesu razvidno, uporabno, razpoložljivo, ampak tudi tisto, kar je v njem založeno: potencialno, neudejanjeno, latentno.

Povezava na program ob razstavi.

Telo kot zaloga. To utegne pomeniti nerazpoznane, nerazvidne, zakrite, založene, mirujoče, a vendarle razpoložljive psiho-fizične možnosti, ki so sedimentirane v individualnih telesnih specifikah, hkrati pa tudi katalogizirano kinetično skladišče: fundus razvidnih gibalnih figuralik, stilov, vedenj in dejanj, s katerimi se telo zapolni v obdobju socializacijskih procesov, šolanja in ne nazadnje ideološkega treninga. Oba pomena tega arhiva se manifestirata materialno, telesno, vendar sta drug do drugega izključevalna. Različne poti k izključitvam in ravnovesjem telesnih nahajališč, uresničenih v opusu in praksah Snježane Premuš, so tokrat predmet sodelovanja z Rokom Vevarjem in osvetljujejo specifično fazo njunega srečevanja in dela med letoma 2016 in 2018. Njun namen je izostriti plesno teorijo in prakso v intenzivnem skupnem studijskem delu. 

Del procesa Fizičnih manifestacij se bo v okviru Koreografskih izjav pretvoril v format razstave, v katero bodo vključeni obstoječi dokumenti koreografskega dela: pristopov, ki so sicer najprej shranjeni v telesih plesnih delavcev in šele nato razpoložljivi v obliki različnih medijev. 

Telo kot arhiv je tema, ki neposredno vznika iz takšnega načina dela in se ukvarja z različnimi načini dokumentiranja. V ospredje postavlja skrito kontinuiteto koreografskega dela ter pomen razkrivanja nezaznavnih telesnih procesov. V času razstave se bodo procesi in podobe tudi sproti nalagali v razstavni prostor z dokumentiranjem dogodkov: koreografskih delavnic, predavanj, pogovorov, ki bodo skupaj z razpoložljivim gradivom tvorili Koreografske izjave. Delo kot način akumulacije in dokumentacije izkustvenih gradiv.

Koreografske izjave se ukvarjajo s pretvorbami sodobne koreografije v različne materialnosti, v katerih odsotno, prisotno in reprezentirano človeško telo s svojim plesnim delom dobiva najrazličnejše manifestacije in oblike. Plesno in koreografsko delo ima v sodobnih prekarnih delovnih pogojih posebno mesto, saj sta v njem proizvajalec, proces in proizvedeni predmet vselej iz istega človeškega tkiva, hkrati "se lahko ples s svojo materialnostjo upre abstrahiranemu pojmu dela in nam razkrije problematično povezavo med abstrahiranimi novimi načini dela in telesi. Novi načini dela imajo namreč nad telesi neznansko moč, še zlasti ker pospešeno brišejo vsako upodobljivo in predstavljivo splošnost teles. Plešoče telo se več ne upira dolgočasnim pogojem dela in ne išče nove družbe zunaj dela, temveč ima lahko moč, da razkrije, kako materialnost teles, razporejenih v času in prostoru, spremeni način našega skupnega življenja in dela." (Bojana Kunst, Umetnik na delu, str. 101)

Projekt Snježane Premuš »Fizične manifestacije« je dolgoročen projekt, ki se je začel v letu 2012 in se nadaljuje v naslednji fazi 2017–2019. 

Vsaka faza projekta se izlušči v dogodek:

Inteligentno telo 2012–14

Fizične manifestacije 2015,

Poiesis sebstva 2016,

Vsak zdaj je čas, prostor 2018,

Koreografske izjave – Telo kot arhiv 2018

Avtorja: Snježana Premuš in Rok Vevar

Sooblikovanje razstave: Barbara Kapelj

Zvočna instalacija: Boštjan Perovšek

Koordinacija: Dragana Alfirević

Foto in video: Marcandrea

Produkcija: Nomad Dance Academy Slovenija, Zavod Federacija, Moderna galerija, Ljubljana (MG+MSUM)

Partnerji: Dance on

__________________________

Koreografsko in plesno delo Snježane Premuš je že po njeni vrnitvi iz London Contemporary Dance School, kjer je svoje izobraževanje zaključila z magistrsko nalogo, zaznamovano s fundamentalnim koreografsko-plesnim vprašanjem o telesu. Tako so že njena prva dela nakazovala različne ustvarjalne interese za možne perspektive, kako misliti telo in tisto, kar spreminjamo v problem, ko se skušamo dotakniti njegove telesnosti. S predstavama Ozvočeno telo #1 in #2 ter s serijo Zgodbe o telesu idr. je Premuševa začela graditi zalogo možnih pristopov k načinom, kako telo obrniti navzven, da bi postala problematika njegove telesnosti gledalcu razvidna in dostopna. To je počela s povsem materialnimi pristopi, kakor tudi z aplikacijo tehnologije, s katero je telesnost pred našimi očmi v sodelovanju z Ignazem Schikcom digitalizirala v zvočno informacijo in si z njo zagotovila gradiva za kompozicijske odločitve.

V zadnjih letih je Snježana Premuš postala certificirana mojstrica telesne metode, ki se je v šestdesetih letih, ko so ameriški koreografi in praktiki sodobni ples razstavili na temeljne delce, začela razvijati v ZDA (njena začetnica je Bonnie Bainbridge Cohen) in ki se imenuje BMC (body-mind centering), fenomenološko-materialistična telesna metoda, v kateri se lahko fenomenologija in materializem srečata prav zaradi tega, ker imamo opravka s človeškim telesom. Snježana Premuš s principi vzpostavlja pogoje, v katerih si plesalčevo telo lahko zagotovi samoopazovalen instrumentarij za razvidne in nerazvidne gibalne procese v telesu. S tem instrumentarijem lahko doživlja in razume, kaj se v telesu dogaja, kje se dogaja in kateri anatomski segmenti so mobilizirani pri gibanju.

V zadnjih letih je Snježana Premuš to metodo vnašala tako rekoč v vse umetniške programe Zavoda Federacija, v serijo Fizične manifestacije pa je s procesnim delom vključila plesalce in igralce različnih plesnih provenienc in tehnik (Sanja Nešković Peršin, Mateja Rebolj, Tina Valentan, Teja Reba, Gregor Zorc, Katja Legin, Melina Iordanidou, Liza Šimenc idr.), pri procesnem delu, ki se je zaključevalo z vrsto faznih dogodkov, pa je vključevala gledalce in opazovalce različnih profilov, poklicev in senzibilnosti, ker jo je zanimalo, kje je tisti prag, kjer gledalski »telesni sprejemniki« njenemu delu zagotavljajo razvidnost. Njena dela Inteligentno telo, Dvojnik, Fizične manifestacije: Poiesis sebstva in Vsak zdaj je čas, prostor so reprezentativni primeri njene zadnje ustvarjalne faze. V letu 2017 je za svoj ustvarjalni opus prejela nagrado Ksenije Hribar.

__________________________

V zadnjih letih se delo Roka Vevarja osredotoča pretežno na zgodovinjenje sodobnega plesa v Sloveniji. Leta 2012 je v svojem stanovanju odprl Začasni slovenski plesni arhiv, v katerem je skušal zagotoviti slovenski sodobnoplesni sceni, študentom, raziskovalcem in zainteresirani javnosti zgodovinska gradiva s področja domačih in tujih sodobnoplesnih praks in zapolniti deficit institucionalne strukture z dotičnega področja pri nas. Aprila 2018 se je začasni slovenski plesni arhiv preselil v MSUM in dobil obliko instalacije v času. Rok vevar na področju sodobnega plesa dela tudi kot dramaturg, so-kurator plesnega Co-festivala, dejaven je v regijskih in lokalnih programih organizacije Nomad Dance Academy, kot (občasni) predavatelj na področju zgodovine, dramaturgije in analize sodobnega plesa in gledališča. Začasni slovenski plesni arhiv je doslej predstavil na festivalu Fronta v Murski Soboti, leta 2015 v okviru dogodka Nomad Dance Academy: Dance Advocates v kulturnem centru The Red House v Sofiji (Bolgarija), pred tem pa marca 2014 simpoziju Document & Performance: Arstistic Modes of Historicization v kulturnem centru The Mahindra Humanities Center na Univerzi Harvard v Cambridgeu (MA), ZDA, leta 2013 pa v Kulturnem centru booksa v Zagrebu. V njem je leta 2015 gostil člane mendarodne gledališko-plesne mreže EEPAP, študente II. stopnje dramaturgije na AGRFT, leta 2014 študente II. stopnje programa Koreografija in performans na ATW – Institut für Angewandte Theaterwissenschaft, Justus-Liebig University Giessen.​

Podpora: 

Zahvala: Količevo – Mayr-Melnhof Karton in Tovarna Tosama