RAZSTAVA | Južna ozvezdja: poetike neuvrščenih
07. marec 2019 — 10. september 2019
#
#
#
#
#
#

Južna ozvezdja: poetike neuvrščenih

Kustosinja razstave: Bojana Piškur

 

Muzej sodobne umetnosti Metelkova, Ljubljana

Odprtje: 7. marec 2019, ob 20. uri

Trajanje razstave: 7. marec – 10. september 2019

LETAK [PDF]

 

Gibanje neuvrščenih je bilo nadnacionalni politični projekt, koalicija manjših in srednje velikih držav, po večini nekdanjih kolonij in držav v razvoju z globalnega Juga oziroma iz tretjega sveta. Ustanovljeno je bila leta 1961 na konferenci v Beogradu. Gibanje je predstavljajo prvo večjo motnjo na zemljevidu hladne vojne in hkrati zahtevo po alternativnih političnih zavezništvih, po »alternativni mondializaciji«.

 

Razstava Južna ozvezdja: poetike neuvrščenih se posveča gibanju neuvrščenih s posebnim poudarkom na njegovih idejah, idealih in načelih, ki so se dotikali kulturne politike, v sodobni kontekst pa jih umešča z vprašanjema: bi lahko obstajala neuvrščena sodobnost? In če ja, kakšna bi bila? Pri obravnavanih temah ne gre za kako eksotiko iz preteklosti niti za nostalgijo po samem gibanju. Nasprotno; razstava poudari, kako so si »južna ozvezdja« zamišljala oblike politike, izhajajoče iz življenja narodov in družb, na silo potisnjenih na obrobje svetovnega gospodarskega, političnega in kulturnega sistema. Danes bi v ponovni razmislek o zgodovini in dediščinah gibanja neuvrščenih lahko vključili tudi boj proti revščini, neenakosti in kolonializmu v svetovnem sistemu skupaj z nadnacionalno solidarnostjo v njenih številnih konkretnih oblikah.

 

Tako je tudi kulturna politika gibanja neuvrščenih močno obsojala kulturni imperializem in epistemski kolonializem. Zahodno (evropsko) kulturno dediščino je bilo treba razumeti v smislu »primerjanja«; ta dediščina naj bi se prepletala z in vpletala v živo kulturo koloniziranih narodov, ne pa se zgolj ponavljala v novih (političnih) okoliščinah. Posledično sta se umetnost in kultura v gibanju neuvrščenih ukvarjali večinoma s politiko in zgodovino ali, če povemo drugače, bili sta oblika zahteve po zgodovini. Zdi se, da se je gibanje nekako zavedalo, da je to edini način za enakopraven vstop v svetovni (kulturni) prostor. Očitno so obstajale heterogena umetniška produkcija, različne kulturne politike in obsežne kulturne mreže, ki so bogatile kulturno krajino gibanja neuvrščenih in omogočale razprave o pomenu umetnosti zunaj zahodnega kanona in ki so prvič predstavljene na razstavi Južna ozvezdja. Ta vključuje ne samo glavne razloge tega (največkrat politično spodbujenega) sodelovanja, temveč tudi konkretne primere razstav, zbirk, institucij, arhivov in umetniških del. Na razstavo so v dialogu s starejšimi umetniškimi deli uvrščene tudi sodobne umetniške interpretacije. Te povečini izhajajo iz vprašanj, kako je v obdobju čedalje večje globalne neenakosti, svetovnih kriz ter prepadov med bogatimi in revnimi sploh mogoče razmišljati v okviru neke drugačne, pravičnejše ureditve sveta, ureditve, za katero si je nekoč aktivno prizadevalo tudi gibanje neuvrščenih.

 

Na razstavi bodo sodelovali: Dan Acostioaei | Umetnostni paviljon Slovenj Gradec​ (Andreja Hribernik, Katarina Hergold Germ) | Sven Augustijnen | Babi Badalov | María Berríos & Jakob Jakobsen | Godfried Donkor | Galerija umetnosti neuvrščenih držav »Josip Broz Tito« (Center sodobne umetnosti Črne gore​) | »Gorgona v Džakarti – na ostrini roba?« (Nada Beroš) | Ferenc Gróf | Olivier Hadouchi | Aya Haidar | Ibro Hasanović | Ibro Hasanović v sodelovanju z Ahmadom Adelianom, Ahmadom Yamanom Fetyanijem, Abdelkadeerjem Itatahinejem, Yordanos Haile, Aminom Hasanom, Romat Hasan, Ahmedom Shihabom Hammoodom, Oussamo Lahmazo, Masoomah Manafi, Zeinab Manafi | Siniša Ilić | »Kartografija mednarodnih kulturnih sodelovanj Jugoslavije z državami v razvoju« (Teja Merhar) | Naeem Mohaiemen | Muzej afriške umetnosti – Zbirka Vede in dr. Zdravka Pečarja (Emilia Epštajn, Ana Sladojević) | Muzej Jugoslavije (Jovana Nedeljković) | Muzej solidarnosti Salvador Allende, Santiago (Daniela Berger, Federico Brega, María Victoria Martínez) | »Od Bandunga do Beograda« (Riksa Afiaty, Iramamama, Sekarputi Sidhiwati, Syaiful Ardianto) | »Ponovno uvrščanje Azijskega bienala umetnosti« (Abhijan Toto, Ho Rui An, Chimurenga, "Od Bandunga do Berlina") | Dubravka Sekulić | Semsar Siahaan | »Tretji svet: grafike iz neuvrščenih držav na Mednarodnem grafičnem bienalu v Ljubljani med letoma 1961 in 1991« (Bojana Piškur, Teja Merhar) | Mila Turajlić | Katarina Zdjelar​

 

 

Razstava je del evropskega projekta Nova mapiranja Evrope, sofinancira program Evropske unije Ustvarjalna Evropa​ in že drugo leto vodi Moderna galerija, s še tremi umetnostnimi in kulturnimi institucijami iz Srbije, Avstrije in Velike Britanije: Muzejem istorije Jugoslavije iz Beograda, Akademie der bildenden Künste z Dunaja in Middlesbrough Institute of Modern Art (mima). Povezava: http://www.newmappingsofeurope.si/en

 

 

 

 

Abstraktna figura na beograjskem Dedinju, ki predstavlja tri načela neuvrščenosti: mir, enakost in mednarodno sodelovanje, september 1961 Foto z dovoljenjem Muzeja Jugoslavije, Beograd

Platnica kataloga 1. azijskega bienala umetnosti, prirejenega v Bangladešu leta 1981 Z dovoljenjem Samdani Art Foundation

6. mednarodna grafična razstava, Moderna galerija Ljubljana, 1965 Zastave sodelujočih držav pred Moderno galerijo. Foto: Fotoarhiv Moderne galerije, Ljubljana

Rafikun Nabi: Pesnik, 1980, grafika, 96,5 x 110 cm. Z dovoljenjem Center sodobne umetnosti Črne gore

Godfried Donkor: Serija Evropski grb, X, 2019 vezenina na papirju Financial Timesa, 35 cm x 58 cm. Z dovoljenjem umetnika

Semsar Siahaan, Tanjung Priok, 1992, olje na platno, 155 x 291 cm. Z dovoljenjem: H.E. Mme Sri Astari Rasjid.

Priporočamo