Konferenca bo posvečena vprašanju, kako razpravljati o zgodovinskih vizijah neuvrščenosti v luči sedanje geopolitične situacije v svetu. Drugo pomembno vprašanje bo obravnavalo dediščino kulture v duhu internacionalizma gibanja neuvrščenih in njegovih potencialov za današnji čas.

Teh vprašanj seveda ne smemo gledati kot kakšno s preteklostjo povezano eksotiko, niti ne gre za nostalgijo po gibanju samem, saj vemo, da je bilo mnogo neuvrščenih držav pravzaprav precej daleč od poosebljanja in izvajanja načel, ki jih je predstavljalo gibanje. Poleg tega so z današnje perspektive problematični tudi koncepti nacionalnih držav, identitarne politike in izključnih nacionalnih kultur, ki so bili nekoč nosilci emancipacijskega potenciala. Tudi koncept solidarnosti je treba obravnavati previdno: s kom smo solidarni in kako smo solidarni? Kako se lahko izognemo »kompleksu belih rešiteljev«? In kaj storiti glede dejstva, da so Sirija, Pakistan, Libija in večina afriških držav še vedno članice gibanja neuvrščenih?

A kljub temu ne bi smeli pozabiti na gibanje, saj so bili njegovi cilji že od začetka progresivni − predvidevalo je oblike politike, ki je kot izhodišče jemala življenja ljudi in družb, na silo potisnjenih na obrobje svetovnega ekonomskega, političnega in kulturnega sistema. Gibanje je tudi oblikovalo nove modele, ki so »ljudem omogočali življenje, in ne zgolj preživetje«  (Svetlana Aleksijevič). Boj proti revščini, neenakosti in kolonializmu bi bil, združen z nadnacionalno solidarnostjo, lahko koristen pri ponovnem razmisleku o zgodovini in dediščinah gibanja neuvrščenih danes, v času, ko je kolonializem spet postal več kot očiten.

Vendar bi bilo treba za resničen razmislek o dediščini gibanja neuvrščenih v polju kulture upoštevati tudi bolj radikalne ukrepe, ne le na deklarativni, ampak tudi na uporabni ravni: na ravni vladnosti (governance), produkcije znanja/vednosti in dediščine. Z naslednjim korakom pa bi bilo treba prenesti nove formate in koncepte v prostore oblikovanja politik, ne le umetnosti in kulture, ampak tudi v odnosu do države, blaginje (welfare) in mehanizmov javne uprave.

To bodo nekatere od tem pogovorov na konferenci.

Sodelujoči: Fernanda Carvajal​, Dóra Hegyi & Eszter Szakács,​Tvrtko Jakovina, Joy Mboya, Vali Mahlouji, Vera Mey, Igor Štiks​.

Več informacij: biografije in povzetki predavanj.

PROGRAM

Ponedeljek, 27. maj 2019, ob 18:00

18:00 - 18:15 uvodni pozdrav Zdenka Badovinac, direktorica Moderne galerije in Bojana Piškur, kustosinja razstave Južna ozvezdja:poetike neuvrščenih

18:15 - 19:15 Tvrtko Jakovina: O relevantnosti majhnih držav 

Kako je Jugoslavija odkrila neuvrščenost in postala voditeljica tretjega sveta, uvodno predavanje

Torek, 28. maj 2019, 13:30 - 18:30

13:30 - 14:00 Igor Štiks: Levica v 21. stoletju in duhovi jugoslovanskega socializma: antifašizem, neuvrščenost, samoupravljanje in večnacionalni federalizem

14:00 - 14:30 Fernanda Carvajal: Sledi za odpor proti sedanjosti. K neuvrščeni genealogiji Mreže južnih konceptualizmov

14:30 - 15:00 Dóra Hegyi & Eszter Szakács: Revija Mezosfera: predlog za vseperiferno mrežo

15:00 - 15:15 odmor

15:15 - 16:00 diskusija, moderira Bojana Piškur

16:00 - 16:30 Vera Mey: Umetniška pripadnost v jugovzhodni Aziji: študije primera o »geografskem obzorju« umetnosti in vizualne kulture v regiji

16:30 - 17:00 Joy Mboya: Veliki kulturni projekti kot dejanja oblikovanja naroda v postkolonialnih afriških državah: primer centra The GoDown Arts Centre v Nairobiju v Keniji

17:00 - 17:30 Vali Mahlouji: Sipke peščine utopij

17:30 - 17:45 odmor

17:45 - 18:30 diskusija, moderira Tjaša Pogačar Podgornik

Vstop prost.

Konferenca je del razstave Južna ozvezdja:poetike neuvrščenih in bo potekala v angleškem jeziku.

Konferenca je del širšega projekta Nova mapiranja Evrope, ki ga sofinancira program Evropske unije Ustvarjalna Evropa​, v katerem poleg Moderne galerije sodelujejo še Muzej Jugoslavije, Akademija likovnih umetnosti na Dunaju in Middlesbrough Institute of Modern Art.