Maja Smrekar in Manuel Vason
K-9_topologija: Hibridna družina
Berlin, 2016
Serija črnobelih fotografij
Projekt Hibridna družina (2015/2016) vzpostavlja empatično distanco do Drugega. V trimesečni klavzuri (v ateljeju muzeja Freies Museum Berlin, 2015/16) je avtorica pripravila svoje telo za dohranjevanje pasjega mladiča z lastnim kolostrumom. Projekt obravnava perspektivo prevladujoče storitvene dejavnosti, na kateri temeljita sociološki in ideološki status materinstva, instrumentalnost dojenja pa se v heteronormativni družbi, temelječi na vse bolj problematični iluziji koncepta tradicionalne družine, izkaže kot njihov derivat. V javni predstavitvi, ki je imela obliko vnaprej najavljenih obiskov v ateljeju muzeja, so obiskovalci prisostvovali hranjenju mlade psičke ob pogovorih o antropocentrizmu in o reproduktivni svobodi v heteronormativni družbi. Poleg tega se je avtorica v procesu nastanka projekta ukvarjala z razmislekom o humanizmu, ki je naravo postavil kot Drugega, ljudje pa smo stopili na vrh piramide, da bi prevladovali nad vsemi živimi organizmi. S Hibridno družino se je postavila v pozicijo Drugega, s čimer je cinizmu sodobnega časa, ki zavrača vse, kar je živalskega, vzpostavila opozicijo, ki sporoča, da je naša živalskost tista, ki nas dela najbolj človeške.
Sokuratorja: Jens Hauser, Jurij Krpan
Endokrinološko svetovanje: dr. Primož Debevec
Svetlobno oblikovanje in tehnično svetovanje: Miloš Vujković
Izvršna producentka: Sandra Sajovic
Produkcijska asistentka: Katarina Hergouth
Produkcija: Zavod PRAKSA, Ljubljana, Slovenija
Koprodukcija: Galerija Kapelica (Ljubljana) in Freies Museum Berlin (Nemčija)
Podporniki: Ministrstvo za kulturo RS, MOL – Oddelek za kulturo
Foto: Z dovoljenjem umetnice
__________________________________________
Maja Smrekar
Delo in dom
performans, 2018
Delo in dom (2018) je vsebinsko-formalna sopostavitev projektu Hibridna družina. Storitvena gesta uporabe kolovrata s fizičnostjo celotnega telesa objektivizira žensko telo kot delovno sredstvo, kar vse bolj prihaja do izraza v času populizma, s katerim pomen naroda narašča, rodnost pa je posledično vse večja vrednota. Žensko telo v tovrstni družbeni regresiji v mnogih primerih ponovno postaja last države, prava in ideologije, zaradi česar se avtorica v performansu vrača k preživelemu načinu produkcije, pri čemer je napredna tehnologija kontrast tega simptoma. V projektu Delo in dom Smrekar vključi svojo Hibridno družino v proizvodnjo volnenih niti iz dlake in las, spredenih v socialno tkanino, ki je ne opredeljuje tehnologija, ampak verjetnost ustvarjanja povsem novega hibridnega odnosa. Arhetipski odnos ljudi in psov, povezanih v hibridno skupnost, tako parafrazira ugotovitev Fransa de Waala, da so »korenine politike starejše kot človeštvo samo«.
Soprodukcija: Festival Click / Kulturværftet (Helsingør, Danska / Denmark) in Galerija Kapelica / Zavod Kersnikova (Ljubljana)
Podporniki: Bikuben Foundation, Danish Arts Council, Ministrstvo za kulturo RS, MOL – Oddelek za kulturo
Sodelavci in svetovanje: Lovrenc Košenina, Bojana Ažman, Michaela Selmani, Anže Sekelj, Gia Gruden
foto: Sandra Odgaard / Thinkalike
___________________
Maja Smrekar (rojena leta 1978 v Brežicah) je diplomirala na Oddelku za kiparstvo Akademije za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani in magistrirala na Oddelku za video in nove medije iste akademije. Deluje na področjih intermedijskih, vizualnih in uprizoritvenih umetnosti. Sodeluje z referenčnimi mednarodnimi inštitucijami, kot so: Ars Electronica v Linzu, Vienna Art Week na Dunaju, ZKM Karlsruhe, Transmediale v Berlinu, Het Neuwe Institut v Rotterdamu, RMIT Gallery v Melbournu in Kulturværftet na Danskem. Preteklo desetletje redno sodeluje z Galerijo Kapelica – Zavodom Kersnikova v Ljubljani. Leta 2012 je na festivalu Cynetart prejela nagrado, ki jo je podelil Evropski center za umetnost Hellerau (Dresden), leta 2013 častno omembo na festivalu Ars Electronica (Linz) in nagrado zlata ptica (Ljubljana), leta 2017 nagrado Prix Ars Electronica – zlata nika (Linz) in nagrado trend za vizualno ustvarjalnost (Ljubljana). Leta 2018 je za dosežke na področju intermedijske umetnosti prejela nagrado Prešernovega sklada.
