Torek, 10. julij 2018, ob 20:00
Maja Smrekar, Delo in dom, 2018
Sven Stilinović, Geometrija krvoločnosti, 2018
Trajajoči performans: Maja Smrekar, Delo in dom, 2018
Od torka do petka: 11.— 13. julij 2018 in 17.— 20. julij 2018, od 10.00 do 18.00 ure
Umetnica bo izvajala performans vsak dan v odpiralnem času muzeja.
Petek, 24. avgust 2018, ob 20:30 uri
Performans se bo odvijal v Moderni galeriji, Cankarjeva 15
Oleg Kulik, PressionSuPression, performans
Oleg Kulik je ruski umetnik, ki se je rodil v Kijevu. Od leta 1996, ko je postal razvpit kot »pes, ki je ugriznil obiskovalca« na razstavi Interpol v Stockholmu, velja v umetnostnem svetu performansa za enega najbolj kontroverznih akterjev. Kulik si je v teh performansih zastavil simbolne parametre za določitev okolja, ki ga bo zasedel v personi psa ter nato oblikoval niz odzivnih akcij. Umetnik opisuje dialog v svoji praksi kot »zavesten izpad iz človeškega horizonta«, ki ga postavi na roke in kolena. Njegov namen je opisati, kar vidi kot krizo sodobne kulture, kot rezultat pretirano rafiniranega jezika kulture, ki ustvarja pregrade med posamezniki.
Kulik je performans Bel človek, črn pes izvedel tudi v Ljubljani, leta 1998 v okviru mednarodnega festivala performansa Eksplicitne seksualne prakse kot umetniški izraz, ki je potekal v Galeriji Kapelica. Dokumentacija performansa v Kapelici in performansa v Stockholmu je na ogled tudi na razstavi Nebeška bitja. Ne človek ne žival.
O svoji sedanji performativni praksi pravi:
Performans je, ko lahko resničnost resnično pripelješ v umetniško akcijo, ko resničnost začne delovati tako, kot sicer ne bi nikoli.
Kaj je umetniški izdelek? Obstaja zgodovina, vendar ne obstaja nobeno dejstvo, ki bi zagotavljalo, da boš zapustil nekaj za sabo. Ne obstaja nobena ideja večnosti, nič takega ni tam za tebe; ko zaključiš svojo akcijo, se je umetnost končala.
Torek, 18. september 2018, ob 18:00
Via Negativa, Kaj mi je povedal Joseph Beuys, ko sem mrtev ležal v njegovem naročju, Boris Kadin, solo performans
“Nihče se ne rodi kot umetnik. Kot umetnik lahko samo umreš.”
“Obstajajo tri osnovne kategorije umetnikov: tisti, ki si zaslužijo temo, s katero se ukvarjajo, tisti, ki bi si jo mogoče zaslužili in tisti, ki si je definitivno ne zaslužijo. Po moje si umetnik temo zasluži samo, če jo brezpogojno vzame nase in to dokaže s svojim telesom. Da bi to tezo danes dokazal, potrebujem nož.” Joseph Beuys je po Borisovih besedah umetnik, ki je izven vseh kategorij. Edini, ki bi lahko govoril o Beuysu je mrtev zajec, ki je na otvoritvi njegove prve samostojne razstave (26. nov., 1965), ležal v njegovem naročju in poslušal interpretacijo Josepha Beuysa o delu Josepa Beuysa.
Četrtek, 11. oktober 2018, ob 19.00 (Stara elektrarna)
Predstava temelji na mislih Giorgia Agambna o humanizmu kot antropološkem stroju, ki sistematično suspendira žival – človeka definira zgolj v razliki od živali.
Sreda, 11. julij 2018, ob 18:00
Ali imajo ljudje in druge živali v resnici dušo? In če ja, kako so njihove duše videti? Iz česa so narejene? Od kod prihaja živa duša, anima, ki daje živali življenje, duha? Kje se nahaja? Kje se nahaja in po čem se razlikuje, če se sploh razlikuje, od telesa? Danes lahko tovrstna vprašanja zvenijo naivna in zastarela. To predavanje pa bo pokazalo njihovo relevantnost.
Oksana Timofejeva je docentka na Evropski univerzi v Sankt Peterburgu, višja raziskovalka na Inštitutu za filozofijo Ruske akademije znanosti v Moskvi, članica umetniškega kolektiva Chto Delat? (Čto delat?), namestnica urednika revije Stasis in avtorica knjig History of Animals (Jan van Eyck, 2012; Moskva, 2017; Bloomsbury, 2018) in Introduction to the Erotic Philosophy of Georges Bataille (Moskva, 2009).
Četrtek, 4. oktober 2018, ob 18:00
Mojca Kumerdej, Notranji robovi in meje kulture
Predavanje se osredotoča na umetniško prakso Maje Smrekar, ki uprizarja »ekstimno« na meji med naravo in kulturo, med notranjim in zunanjim.
Mojca Kumerdej je pisateljica in filozofinja. Dela tudi kot neodvisna kritičarka in novinarka.
Torek,16. oktober 2018, ob 18:00
Marko Pogačnik, “Čast živalim in angelom Zemlje”
Zašli smo v nenavaden čas, ko se razsežnosti življenja, ki so do zdaj veljale za ezoterične, kažejo kot vsakdanja resničnost. Tudi živali niso več, kar so bile, in angelov ne velja zgolj pripisati nebu. Avtor ponudi pogled na resničnost, kjer imajo živali prostor tudi znotraj človeka, angeli pa znotraj Zemlje kot njena prvinska ustvarjalna orodja, imenovana zmaji.
Marko Pogačnik je soustanovitelj gibanja OHO in član skupine OHO (1965–1971) ter član poljedelske in umetniške komune Družina v Šempasu (1971–1979). Razvil je litopunkturo – umetnost akupunkture pokrajin in mest, povezano s slikovnim jezikom kozmogramov.
Poletni četrtki: 12. in 26. julij 2018 ter 9. in 23. avgust 2018, ob 18:00, vodi Živa Brglez. Pol ure pred vodstvom uvod v angleščini / Introduction to the guided tour in English at 17:30.
Sreda, 26. september 2018, ob 17:00, vodi sokustosinja razstave Bojana Piškur.
Sreda, 24. oktober 2018, ob 17:00, vodi sokustosinja razstave Zdenka Badovinac.
2. in 26. julij 2018; 9. in 23. avgust 2018, 18:00 – 20:00
Delavnica Biti žival
Sklop otroških delavnic, na katerih bomo raziskovali zanimive in velikokrat nenavadne pristope umetnikov k tej tematiki v sodobni umetnosti ter se tudi sami preizkusili v različnih (likovnih) tehnikah – slikanju, modeliranju, oblikovanju, fotografiji, animaciji, performansu, ready made-u, plesu...
Delavnica za odrasle v Živalskem vrtu Ljubljana
Petek, 10. avgust 2018, 17:00–19:00
Marko Pogačnik, Z živalmi iz oči v oči
Namen delavnice je doživeti intuitivni stik s posameznimi živalmi v živalskem vrtu in pri tem doživeti živali kot nam bližnje sorodnice. Avtor je razvil različne oblike dojemanja živih bitij na tak način, da se človek poveže z njimi na ravni zavesti in njihovo posebnost doživi znotraj sebe. Delavnica poteka tako, da se živali ne vznemirja, temveč se občuti kvaliteta prostora, ki obdaja bivališča posameznih živali.
Največ 25 udeležencev, prijavite se na izobrazevanje@mg-lj.si ali po telefonu 01/2416800.
Marko Pogačnik je soustanovitelj gibanja OHO in član skupine OHO (1965–1971) ter član poljedelske in umetniške komune Družina v Šempasu (1971–1979). Razvil je litopunkturo – umetnost akupunkture pokrajin in mest, povezano s slikovnim jezikom kozmogramov
