Marij Pregelj, Pompejansko omizje, mešane tehnike na platnu, 130.7 x 162.5 cm, Moderna galerija, Ljubljana

Moderna galerija, Cankarjeva 15

14. december 2017 – 20. maj 2018

Odprtje: 14. december 2017 ob 20.00

Kustosinja razstave: Martina Vovk

Marij Pregelj (1913–1967) je v slovenski zgodovini slikarstva eden najpomembnejših avtorjev modernizma. Tokratna retrospektivna razstava predstavlja Pregljev opus v najbolj obsežnem izboru v zadnjih desetletjih in s tem nadaljuje študijsko predstavitev vrhunske modernistične tradicije po razstavah Marka Šuštaršiča in Gabrijela Stupice v Moderni galeriji v preteklih letih.

Marij Pregelj je v svojem opusu razvil avtentičen jezik modernistične slikarske poetike in v tedanji slovenski in jugoslovanski prostor s povsem avtonomno likovno raziskavo vpeljal figuralni modernizem svetovnega formata. Tema Pregljevega slikarstva je človeška figura, brez milosti vržena v nesmiselni in nasilni kaos svojega lastnega zgodovinskega trenutka, ki pa se v vedno novih oblikah v človeški zgodovini ciklično vrača: absurd nasilnega uničevalnega stroja iz vojnega taborišča je predpodoba za Pregljeve brezštevilne upodobitve občečloveškega zla, nasilja, (samo)uničenja, bolečine, trpljenja in smrti, vendar Pregljevega človeka na drugi strani zaznamuje uporna drža, borba in revolta, ki terja preživetje in obstanek tako posamičnega življenja kakor življenja v človeški skupnosti. Pregljeva figura je vedno zaznamovana z epskim patosom in krikom, pa naj gre za avtoportret, za zagonetne podobe mračnih omizij ali za modernistično prevrednotenje nacionalnega mita Sutjeske (mozaik v palači Zveznega izvršnega sveta v Beogradu, 1962).

Na razstavi bo predstavljen izbor pribl. 300 del v vseh medijih, v katerih je Marij Pregelj snoval svojo izvirno likovno raziskavo (slikarstvo, risba, grafika, knjižna ilustracija in monumentalni stenski mozaiki). Ključni cilj predstavitve celovitega Pregljevega opusa je združena predstavitev njegovih del iz nacionalne zbirke Moderne galerije in Muzeja savremene umetnosti v Beogradu, kjer se po umetnikovem volilu nahaja približno polovica Pregljevega slikarskega opusa, nekatera dela pa si bomo izposodili tudi iz drugih slovenskih javnih in zasebnih zbirk. 

Razstava bo zasnovana kot klasična monografska retrospektiva, ki bo avtorjev razvoj predstavila po vseh pomembnih kronoloških stopnjah njegovega razvoja: od začetnih del pod vplivom študija na zagrebški akademiji z zglednimi primeri barvnega realizma (portret, krajina, avtoportret in tihožitja), preko vojne taboriščne izkušnje, ko se pri Preglju zasnujejo ključni motivi taboriščnega omizja in ko ga izkušnja nemških in italijanskih taborišč sooči z resnično naravo Človeka, do povojnega obdobja (do leta 1957), v katerem se od zmernega realizma raziskava likovnega polja prevesi v modernistično formalno analizo slike. Poudarek razstave pa bo na najboljšem, vrhunskem obdobju Pregljevega ustvarjanja med letoma 1957 in 1967, ko nastanejo najbolj mojstrska, danes že ikonična dela slovenske slikarske dediščine modernizma (z vsemi ključnimi motivnimi sklopi, ki jih Pregelj goji v svoji osebni slikarski ikonografiji: omizja, avtoportret-človeška figura, ženske figure, arhitektura). Slikarjev razvoj bo najizdatneje predstavljen v slikarskem mediju, ki je tudi osrednje področje Pregljevega raziskovanja in delovanja, obogaten pa bo tudi z izborom del v medijih risbe, grafike in ilustracije, kjer vseskozi paralelno poteka njegovo najbolj spontano likovno iskanje; na razstavi bodo s projekcijami predstavljeni ključni spomeniki njegovega monumentalnega javnega slikarstva. Razstava bo tako prvič po Pregljevi posthumni razstavi v Moderni galeriji leta 1969 predstavila umetnikov opus v tako izčrpni, obsežni in študijsko naravnani postavitvi in z izborom najboljših slikarjevih del utrdila Pregljevo mesto na samem vrhu slovenske umetnosti 20. stoletja.  

Ob razstavi bo izšel obsežen katalog z izvirnimi študijami dr. Marka Jenka, dr. Miklavža Komelja, dr. Katarine Mohar in dr. Tomislava Vignjevića, s ponatisi študij dr. Nadje Zgonik in Svetlane Mitić ter z uvodnikom dr. Martine Vovk. Katalog bo vseboval izčrpen dokumentarni del Jane Intihar Ferjan in obsežen izbor barvnih reprodukcij slik, del na papirju in mozaikov.

Kustosinja razstave je dr. Martina Vovk.

Razstavo je podprlo:

Glavni pokrovitelj: 

Pokrovitelja:

Razstavo prirejamo ob letu evropske kulturne dediščine.