Marij Pregelj, Sutjeska, 1962, mozaik, Palača Zveznega izvršnega sveta SFRJ (danes Palača Srbije), Beograd. Foto: Dejan Habicht / Moderna galerija, Ljubljana.
Zmagovalci ali poraženci?
Zbirke in arhivi v postsocialističnih prostorih
Mednarodna konferenca
Moderna galerija, Ljubljana, 2. in 3. marec 2018
Uvodno predavanje: Boris Groys
Avtorji prispevkov: Zdenka Badovinac, Vjera Borozan, Mira Gaćina, Vit Havranek, Andreja Hribernik, Solvita Krese, Asja Mandić, Tihomir Milovac, Dejan Sretenović, Daniel Muzyczuk, Kuba Szreder, Adam Szymczyk, Slaven Tolj, Rok Vevar
Moderatorji in komentatorji: Alenka Gregorič, Marko Jenko, Ida Hiršenfelder, Bojana Piškur, Igor Španjol, Adela Železnik
Konferenca Zmagovalci ali poraženci je del spremljevalnega programa velike retrospektivne razstave enega najpomembnejših slovenskih modernističnih slikarjev Marija Preglja.
Pregelj je v svoji poslednji volji namenil svoj slikarski opus Moderni galeriji in Muzeju za savremeno umetnost v Beogradu v enakovrednih deležih in ta delitev njegove slikarske zapuščine med oba muzeja je bila izvedena nekaj let pred razpadom Jugoslavije. Beograjski muzej se je pred kratkim ponovno odprl, potem ko je bil deset let zaradi prenove zaprt. To tako dolgo pričakovano odprtje in Pregljevo razstavo, ki je z združitvijo del iz slovenskega in srbskega muzeja skorajda po treh desetletjih ponovno oživila medinstitucionalno sodelovanje na tej ravni, jemljemo kot znak novih, boljših časov za naše muzeje. Še vedno smo namreč priče slabo delujočim institucijam v regiji in njihovi izolaciji. Še zlasti na območju nekdanje Jugoslavije ugotavljamo, da so resne težave muzejev nastopile šele z razpadom nekdanje skupne države, ki so mu sledile nacionalistične vojne in kapitalizem.
Boris Groys, ki bo imel uvodno predavanje na naši konferenci, je zapisal, da se s številnimi razstavami in muzejskimi odkupi vzhodnoevropske umetnosti na Zahodu danes odvija močan proces muzealizacije Vzhoda, kar med drugim dokazuje tudi zmago Zahoda v hladni vojni.
Če pogledamo stanje muzejev v širši in ožji regiji dežel nekdanjega socializma, opažamo, da gre še najbolje tisti peščici muzejev, ki so zasebno financirani ali delujejo v redkih državah gospodarskega napredka. Večina javnih institucij v regiji pa ima slabe pogoje za normalno delovanje, kaj šele za nadgrajevanje svojih zbirk. Konflikti v večnacionalnih državah so ponekod, izrazito na primer v BiH, pustili odprta vprašanja ustanoviteljstva in s tem financiranja muzejev. Kar nekaj ključnih umetnikov iz regije se je preselilo na Zahod. Nekateri umetniki, ki se jim je uspelo prebiti na mednarodni trg, so začeli svoja dela prodajati po cenah, ki so lokalnim institucijam nedostopne.
Obstoječe zbirke pa dokazujejo, da vse le ni tako črno, in ko pogledamo, kaj vse hranijo muzeji v regiji in kakšna je njihova zgodovina, vidimo, da je njihov simbolni kapital ogromen in da nobeno resno profesionalno delo ne more mimo njih. Muzeji v regiji se vse bolj zavedajo svojega poslanstva in vse več je tudi medinstitucionalnega sodelovanja. To je še zlasti pomembno na teritorijih nekdanjih večjih držav, kot na primer nekdanje Jugoslavije, kjer obstaja vse več iniciativ, ki mislijo nekdaj skupno dediščino ne samo v smislu delitve materialnega kulturnega bogastva, ampak tudi nadgrajevanja nematerialne izkušnje skupnega.
Na konferenci z naslovom Zmagovalci ali poraženci? sodelujejo predstavniki muzejev iz Slovenije, Hrvaške, Bosne in Hercegovine, Srbije, Črne gore, Makedonije ter Češke, Latvije in Poljske, kustosi in muzejski direktorji, ki poskušajo na novo premisliti zbirke in arhive v postsocialističnem prostoru z aktualnega družbenopolitičnega vidika. Zbirke in arhivi vzhodnoevropskih in srednjeevropskih muzejev, ki jih bodo predstavili naši govorci, so bili ob svojih ustanovitvah v glavnem nacionalno zasnovani in kot taki so bili vedno tudi graditelji lokalnih kontekstov, danes pa so vse bolj tudi orodja mednarodnih dialogov. Nekdaj so bili muzeji v naših prostorih gledani zviška kot provincialni, saj niso zmogli graditi bogatih mednarodnih zbirk kot zahodni muzeji. Obenem pa se je v naših muzejih nabiralo izredno umetniško in arhivsko gradivo, ki postaja vse bolj zanimivo za širši mednarodni prostor. To še ne pomeni, da so ti muzeji pokrivali vso umetnost; še zlasti avantgarde tradicije so bile marsikje izključene in stopajo v muzeje šele sedaj. Kako misliti naše muzeje danes, ko lokalno postaja mednarodno vse bolj zanimivo, po eni strani kot nova tržna niša, po drugi pa kot orodje gradnje partikularnih kontekstov.
Konferenco prirejamo ob Evropskem letu kulturne dediščine.
PROGRAM*
Petek, 2. marec 2018
9:30–10:00 prijava in kava
10:00–10:15 pozdravni nagovor, Zdenka Badovinac (direktorica MG+MSUM)
UVODNO PREDAVANJE
10:15–11:40 Boris Groys
11:40–12:00 odmor
OKROGLA MIZA: MUZEJI NA OBMOČJU NEKDANJE JUGOSLAVIJE
12:00–12: 20 Uvodni govor: Dejan Sretenović, Muzej savremene umetnosti Beograd, Srbija
12:20–12:35 Tihomir Milovac, Muzej suvremene umjetnosti Zagreb, Hrvaška
12:35–12:50 Mira Gaćina, Muzej na sovremenata umetnost Skopje, Makedonija
12:50–13:05 Vjera Borozan, Narodni muzej Črne gore Podgorica, Cetinje, Črna gora
13:05–14:05 odmor
14:05–14:20 Asja Mandić, Filozofska fakulteta Univerze v Sarajevu, Bosna in Hercegovina
14:20–14:35 Andreja Hribernik, Koroška galerija likovnih umetnosti Slovenj Gradec, Slovenija
14:35–14:50 Slaven Tolj, Muzej moderne i suvremene umjetnosti Rijeka, Reka, Hrvaška
14:50–15:10 odmor
15:10–16:10 diskusija
Moderatorja: Alenka Gregorič, Mestna galerija Ljubljana / MGML; Marko Jenko, Moderna galerija, Ljubljana
16:30–17:30 vodstvo po retrospektivi Marija Preglja v angleščini, vodi kustosinja razstave Martina Vovk
Sobota, 3. marec 2018
OKROGLA MIZA: ZBIRANJE IN ARHIVIRANJE VZHODNOEVROPSKE UMETNOSTI : UMETNOSTNE (MUZEJSKE) ZBIRKE
10:00 –10:20 uvodni govor: Zdenka Badovinac, Moderna galerija, Ljubljana
10:20 –10:35 Adam Szymczyk, Kontakt, zbirka vzhodnoevropske umetnosti Erste, Dunaj, Avstrija
10:35–10:50 Daniel Muzyczuk, Muzeum Sztuki v Lodžu, Poljska
10:50–11:10 odmor
11:10 –12:10 diskusija
Moderatorja: Bojana Piškur, Igor Španjol; Moderna galerija, Ljubljana
12:10 – 13:10 odmor
OKROGLA MIZA: ZBIRANJE IN ARHIVIRANJE VZHODNOEVROPSKE UMETNOSTI : ARHIVI SODOBNE UMETNOSTI
13:10 –13:30 uvodni govor: Kuba Szreder, Akademija likovnih umetnosti Varšava, Poljska
13:30 – 13:45 Vit Havranek, Tranzit/cz, Praga, Češka
13:45–14:00 Rok Vevar, Začasni slovenski plesni arhiv, Ljubljana, Slovenija
14:00–14:20 odmor
14:20–14:35 Solvita Krese, Latvijski center za sodobno umetnost, Riga, Latvija
14:35–15:35 diskusija
Moderatorki: Ida Hiršenfelder, Adela Železnik; Moderna galerija, Ljubljana
15:35–15:55 odmor
15:55 –16:55 povzetek moderatorjev in zaključek konference
_____________________
UVODNO PREDAVANJE
Boris Groys je umetnostni kritik, teoretik medijev, kustos in filozof. Trenutno deluje kot profesor ruščine in slovanskih študijev v programu Global Distinguished Professors na Univerzi v New Yorku in kot višji znanstveni sodelavec na Univerzi za umetnost in oblikovanje v Karlsruheju v Nemčiji. Od leta 2013 je tudi profesor na Evropski univerzi za interdisciplinarne študije v Švici. Groysovo delo se je najprej usmerjalo na ruske avantgardne umetnike ter na različna sledeča umetniška gibanja dvajsetega stoletja. Ob tem, ko je analiziral legitimnost del na javnih prostorih, je sčasoma razširil svoj razmislek na sodobno umetnost in analizo novih medijev. Njegovi nedavni kuratorski projekti so ruski paviljon na beneškem bienalu (2011), sokuratorstvo na bienalu v Šanghaju (2012), bil je tudi kustos 8. trienala sodobne umetnosti U3: Onkraj naše oble, v Moderni galeriji, Ljubljana (2016). Med njegovimi zadnjimi knjigami so: History Becomes Form: Moscow Conceptualism (2010), An Introduction to Antiphilosophy (2012), Under Suspicion. A Phenomenology of Media (2012), On the New (2014), In the Flow (2016), Russian Cosmism (2018).
AVTORJI PRISPEVKOV
Zdenka Badovinac je kustosinja in teoretičarka ter od leta 1993 direktorica Moderne galerije in (od leta 2011) Muzeja sodobne umetnosti Metelkova v Ljubljani. Kot kustosinja je pripravila veliko razstav slovenskih in tujih umetnikov, zasnovala pa je tudi prvo zbirko vzhodnoevropske umetnosti, zbirko Moderne galerije Arteast 2000+. V delu sistematično obravnava procese redefiniranja zgodovine in vprašanja različnih avantgardnih tradicij v sodobni umetnosti. Njen prvi tovrstni projekt je bila razstava Body and the East – od šestdesetih let do danes leta 1998 v Moderni galeriji. Bila je slovenska komisarka na beneškem bienalu (1993–1997, 2005, 2017) in avstrijska komisarka na Bienalu v São Paulu (2002). Med letoma 2011 in 2013 je bile predsednica CIMAM-a.
Vjera Borozan je direktorica Narodnega muzeja Črne gore (od leta 2017) in direktorica spletne platforme sodobne umetnosti Artyčok TV (od leta 2011). Na Filozofski fakulteti Karlove univerze v Pragi je diplomirala iz umetnostne zgodovine in teorije ter leta 2011 doktorirala. Sodobno umetnost je predavala na Filozofski fakulteti v Brnu, od leta 2009 pa sodobno umetnost predava na Akademiji za umetnost, oblikovanje in arhitekturo v Pragi. Sodelovala je z organizacijo tranzit.cz (2005-2011), kjer je bila kustosinja in organizatorka programa projekcij.
Mira Gaćina je umetnostna zgodovinarka, umetnostna kritičarka in višja kustosinja v Muzeju sodobne umetnosti Skopje. Diplomirala je na Inštitutu za umetnostno zgodovino in arheologijo na Filozofski fakulteti v Skopju (2006), podiplomski študij pa je dokončala na Filozofski fakulteti Univerze v Zagrebu (2010). Doktorirala je iz umetnostnega menedžmenta na temo »Menedžment kulturnih ustanov – študija primera Muzeja sodobne umetnosti Skopje« (2017). Bila je kustosinja številnih razstav v Makedoniji in tujini. Od leta 2013 je predsednica makedonske sekcije AICA. Od leta 2017 je vršilka dolžnosti direktorice Muzeja sodobne umetnosti Skopje.
Vít Havránek je kustos in organizator umetnosti, ki deluje v Pragi. Od leta 2002 je direktor organizacije za sodobno umetnost tranzit.cz (www.tranzit.org), ki je zasnovana kot diskurzivno usmerjen razstavni prostor z mednarodnim založniškim programom. Na univerzi NC State v Pragi predava o zgodovini razstav. Havránek je gostoval v različnih institucijah, kot so MIT Boston, Univerza v Amsterdamu in Dokumenta 12, govoril pa je o temah, ki segajo od zgodovine vzhodnoevropske umetnosti 20. stoletja do vprašanj, povezanih z delom kustosa. Bil je mdr. kustos in sokustos razstav na bienalu v Džakarti 2017, v muzeju Sztuki v poljskem Lodžu, centru VOX Montréal, ustanovi New Museum HUB New York, festivalu Steirischer Herbst v Gradcu, Manifesti 8 v Murciji, v Centru Montehermoso, v Espace Electra Paris. Skupaj z umetniki, uredniki in založbo JRP Ringier je uredil in souredil več knjig in katalogov.
Andreja Hribernik je direktorica Koroške galerije likovnih umetnosti Slovenj Gradec. Leta 2006 je prejela delovno štipendijo v Galeriji za sodobno umetnost v Leipzigu, kjer je po končanem štipendijskem programu delala kot kustosinja. Ukvarjala se je z digitalnimi arhivi in raziskovala eksperimentalne oblike podatkovnih baz. Po letu 2013 se je osredotočila na proučevanje družbene vloge muzejev za sodobno umetnost in njihovega potenciala ter leta 2016 doktorirala na temo »Muzej kot prostor utopij«. Leta 2017 je bila imenovana za kustosinjo slovenskega paviljona na 57. beneškem bienalu.
Solvita Krese je od leta 2000 kustosinja in direktorica Latvijskega centra za sodobno umetnost (LCCA). Bila je kustosinja številnih velikih razstav, v zadnjem času med drugim Akademia. Performing life, Villa Vassilieff, Pariz (2018); Identity. Behind the curtain of uncertainty, Narodna galerija Ukrajine, Kijev (2016); re:visited, Riga Art Space (2014); Telling Tales, Narodna umetnostna galerija, Vilna, Litva; Umetnostni muzej Kumu, Talin; Center za sodobno umetnost, CentrePasquArt , Biel (2014); Alternativa, WYSPA, Gdansk (2013). Bila je komisarka latvijskega paviljona na 56. beneškem bienalu (2015). Leta 2009 je zasnovala vsakoletni festival sodobne umetnosti Survival Kit, kjer vse odtlej deluje kot kustosinja.
Asja Mandić je izredna profesorica moderne in sodobne umetnosti in muzeologije na Filozofski fakulteti Univerze v Sarajevu. Dodiplomski in podiplomski študij umetnostne zgodovine in muzeologije je končala v Združenih državah Amerike, doktorirala pa na Univerzi v Sarajevu (njen svetovalec je bil Andrew McClellan). Do leta 2007 je delala kot kustosinja v muzeju Ars Aevi/Centru za sodobno umetnost v Sarajevu. Kot kustosinja je pripravila več razstav, vključno s prvim paviljonom Bosne in Hercegovine na beneškem bienalu. Je avtorica knjige Izazovi muzejske edukacije in sedmih razstavnih katalogov. Souredila je tematsko številko revije Journal of Museum Education (s Patrickom Robertsom) in katalog Treasures of Socialism (z Michaelom Fehrom).
Tihomir Milovac je leta 1982 diplomiral iz umetnostne zgodovine na Filozofski fakulteti Univerze v Zagrebu. Leta 1984 je bil imenovan za kustosa v Muzeju sodobne umetnosti v Zagrebu. Trenutno je glavni kustos in vodja Eksperimentalnega in raziskovalnega oddelka v tem muzeju. Pripravil je številne razstave, v katerih je najpogosteje preučeval pojave v likovni umetnosti in nove medije, pa tudi zgodovinsko avantgardo ali povojno neoavantgardo. Med izbranimi razstavami v zadnjih letih so: stalna razstava MSU Zagreb Zbirka v gibanju (2009); retrospektiva Ivan Ladislav Galeta: Pokrajina ničte točke (2011), retrospektiva Mladen Stilinović: Ničla iz vedenja (2012); in Exat 51– Sinteza umetnosti v povojni Jugoslaviji (2017).
Dejan Sretenović je umetnostni zgodovinar in kustos, ki deluje v Beogradu, trenutno kot kustos v Centru za vizualno kulturo v Muzeju sodobne umetnosti v Beogradu. Pri raziskovanju se posveča jugoslovanski in mednarodni avantgardi ter neoavantgardi, konceptualni umetnosti, eksperimentalnemu filmu, sodobni umetnosti in vizualni kulturi. V Srbiji in tujini je bil kustos številnih razstav, med katerimi so Sekvence. Umetnost Jugoslavije in Srbije iz zbirk Muzeja sodobne umetnosti (2017), Fluxus v Beogradu (2014), Kino z drugimi sredstvi (2013) in Goran Djordjević: Kopije 1979–1986 (2011). Med drugim je izdal knjige The Red Horizon. Avant-Garde and Revolution (pred izidom), Urnebesni kliker. Umetnost i politika beogradskog nadrealizma (2016), Umetnost prisvajanja (2013), Raša Todosijević. Was ist Kunst? (2002) in Umetnost u Jugoslaviji 1992–1995 (1997).
Daniel Muzyczuk je kustos in vodja oddelka za moderno umetnost v muzeju Muzeum Sztuki v poljskem Lodžu. Med drugim je bil kustos naslednjih razstav: Gone to Croatan (z Robertom Rumasom), MORE IS MORE (z Agnieszko Pindera in Joanno Zielinsko), The Melancholy of Resistance (z Agnieszko Pindera), Views 2011, Sounding the Body Electric: Experiments in Art and Music in Eastern Europe 1957 – 1984 (z Davidom Crowleyem), Notes from the Undeground: Art and Alternative Music in Eastern Europe 1968-1994 (z Davidom Crowleyem), The Museum of Rhythm (z Natasho Ginwala). Bil je tudi sokustos poljskega paviljona na 55. beneškem bienalu (z Agnieszko Pindera). Leta 2011 je skupaj z Agnieszko Pindera prejel nagrado Igorja Zabela za kulturo in teorijo. Je tudi podpredsednik Mednarodne zveze umetnostnih kritikov (AICA) na Poljskem.
Kuba Szreder je predavatelj na Oddelku za teorijo umetnosti na Akademiji za likovno umetnost v Varšavi. Diplomiral je na Jagelonski univerzi v Krakovu, doktoriral pa na Loughborough University School of the Arts v Združenem kraljestvu. Raziskovanje združuje z neodvisnim kuratorskim delovanjem. V interdisciplinarnih projektih izvaja umetniške in organizacijske eksperimente, pri čemer hibridno spaja umetnost z drugimi področji življenja. Leta 2009 je ustanovil Svobodno/počasno univerzo v Varšavi, s katero je izvedel več raziskav politične ekonomije sodobne umetniške produkcije. V najnovejši knjigi ABC projektariatu (poljska izdaja 2016) preučuje ekonomske in vladne vidike na projekte vezanih načinov umetniške produkcije.
Adam Szymczyk je bil umetniški vodja documente 14. Je soustanovitelj Fundacije galerije Foksal v Varšavi, v kateri je delal kot kustos od leta 1997 do 2003, ko je postal direktor Kunsthalle Basel v Švici. V Baslu je organiziral številne razstave, v zadnjih letih med drugim: Moyra Davey, Speaker Receiver (2010); Sung Hwan Kim, Line Wall (2011); Paul Sietsema in Adriana Lara, S.S.O.R (oboje 2012), pa tudi skupinske razstave, med drugimi Strange Comfort (Afforded by the Profession) (s Salvatorejem Lacagnino, 2010), How to Work/How to Work (More for) Less (oboje 2011); Michel Auder: Stories, Myths, Ironies, and Other Songs: Conceived, Directed, Edited, and Produced by M. Auder (2013) in Naeem Mohaiemen, Prisoners of Shothik Itihash (2014).
Slaven Tolj je multimedijski umetnik in kustos. Živi in dela na Reki, kjer je trenutno direktor Muzeja moderne in sodobne umetnosti in umetniški vodja Evropske prestolnice kulture Reka 2020. Slaven Tolj se promociji sodobne umetnosti posveča kot umetnik in kot kustos, avtor in organizator številnih kulturnih in umetniških projektov. Kot član številnih umetniških svetov in odborov za likovno umetnost in nove medije je pomembno vplival na razvoj in uveljavitev sodobne umetnosti na Hrvaškem ter pripomogel k razvoju in priznanju neodvisne in novomedijske umetniške scene. Dejaven je na neodvisni kulturni sceni, pri razvoju kulturne politike in v civilnih iniciativah.
Rok Vevar je publicist, zgodovinar in arhivar sodobnega plesa in gledališča, ki živi in dela v Ljubljani. Prispevke o plesu in gledališču je objavil v različnih dnevnikih in tednikih, pa tudi revijah in akademski periodiki. Je ustanovitelj Začasnega slovenskega plesnega arhiva, od leta 2009 pa član Nomadske plesne akademije. Od leta 2012 je sokustos CoFestivala, mednarodnega festivala sodobnega plesa (NDA SLO, Kino Šiška Ljubljana). Bil je sourednik in avtor več prispevkov v tematski številki Premiki sodobnega plesa II (Maska, XXIX/1963-64 (2014) in Avtonomija plesu: Študije primerov sodobnoplesnih praks nekdanjega jugoslovanskega prostora (Maska, XXXII/ 183-84 (2017). Napisal je knjigi Rok za oddajo – izbrani članki in eseji (2011) in 500 dramskih zgodb (Mladinska knjiga, 1997).
MODERATORJI IN KOMENTATORJI
Alenka Gregorič je umetnostna zgodovinarka in kustosinja. Od julija 2003 do leta 2009 je delala kot umetniška vodja galerije Škuc v Ljubljani. Od leta 2010 je umetniška vodja in kustosinja Mestne galerije v Ljubljani in Kulturnega centra Tobačna 001 (oboje deluje v sklopu Muzeja in galerij mesta Ljubljane). Leta 2009 je bila kustosinja slovenskega paviljona na Beneškem bienalu in sokustosinja 28. grafičnega bienala Ljubljana, leta 2011 pa (skupaj z Galit Eilat) sokustosinja 52. oktobrskega salona v Beogradu. Napisala je številne eseje, ocene in članke ter uredila različne knjige umetnikov, kataloge in druge publikacije.
Ida Hiršenfelder dela v Muzeju sodobne umetnosti Metelkova, +MSUM. Ukvarja se s projekti, povezanimi z digitalnimi arhivi. Je urednica Mrežnega muzeja, repozitorija sodobne avdiovizualne umetnosti, in tudi urednica drugih spletnih strani muzeja. Od leta 2007 do 2013 je bila digitalna arhivarka na Zavodu za sodobno umetnost SCCA–Ljubljana, kjer je sodelovala pri razvijanju Postaje DIVA (digitalnega video arhiva). Še zlasti jo zanimajo medijska arheologija, arhivi in njihovo izginevanje. Je tudi zagovornica in uporabnica proste in odprtokodne programske opreme.
Marko Jenko je doktor umetnostne zgodovine in diplomirani francist. Do leta 2010 je bil zaposlen kot mladi raziskovalec na Oddelku za umetnostno zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Od decembra 2010 je kustos za slovensko umetnost 20. stoletja v Moderni galeriji v Ljubljani. V svojem teoretskem delu se osredotoča predvsem na vprašanje vozlišč med umetnostjo, umetnostno zgodovino, teoretsko psihoanalizo in filozofijo. Deluje tudi kot prevajalec. V slovenski jezik je prevedel avtorje, kot so Gérard Wajcman, Daniel Arasse, Jacques Lacan, Jacques Rancière, Gilles Deleuze, Jean Starobinski, David Freedberg, Monique David-Ménard in drugi.
Bojana Piškur je kustosinja svetovalka v Moderni galeriji, doktorirala je na Inštitutu za umetnostno zgodovino na Karlovi univerzi v Pragi. Njeno raziskovanje se osredotoča na politična vprašanja in na to, kako se navezujejo ali manifestirajo v polju umetnosti, še zlasti v nekdanji Jugoslaviji in v Latinski Ameriki. Njena besedila so bila objavljena v mnogih publikacijah in knjigah, prav tako je predavala v muzejih in na univerzah po svetu (NTU CCA Singapur; Museo Reina Sofía, Madrid; University of Arts London (Central Saint Martins); University of California Los Angeles (UCLA); Academy of Fine Arts Vienna, Muzej Jugoslavije Beograd) o temah, kot so postavantgarde v Jugoslaviji, radikalno izobraževanje, kulturne politike in samoupravljanje ter gibanje neuvrščenih.
Igor Španjol je študiral sociologijo kulture in umetnostno zgodovino na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Od leta1999 dela kot kustos v Moderni galerij v Ljubljani. Med pomembnejšimi sodelovanji so razstavna trilogija Slovenska umetnost 1975–2005 (z Igorjem Zabelom, 2003–2005), serija razstav v Mali galeriji v letih 2007 –2010, postavitev zbirke v Muzeju sodobne umetnosti Metelkova (z Zdenko Badovinac in Bojano Piškur, 2011), Umetnost v Sloveniji 2005–15 (z B. Piškur in Vladimirjem Vidmarjem, 2015) ter pregledne razstave Tomaža Lavriča (2010), Marka Peljhana (2011), Marka Pogačnika (2012), Tadeja Pogačarja (2014), Vadima Fiškina (2015) in Sreča Dragana (2016).
Adela Železnik je diplomirala iz umetnostne zgodovine in angleščine ter magistrirala iz umetnostne zgodovine na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. V letih 1992/93 je bila kot štipendistka Britanskega sveta gostujoča študentka na Goldsmiths Collegeu Univerze v Londonu.Od leta 1993 je zaposlena v Moderni galeriji kot kustosinja za izobraževalne programe (leta 2005 je prejela naziv muzejske svetovalke). Aktivno je sodelovala na mnogih mednarodnih konferencah o izobraževanju v umetnostnih in muzejskih institucijah, piše o umetnosti, njeni interpretaciji in mediaciji v slovenske in mednarodne publikacije in revije.
