Azra Akšamija
Palimpsest '89. Institucije skupnega.
Umetniška instalacija
Projektna skupina: Blanca Abramek (vzorci), Joshuah Howard (animacija), Kristen Wu (šablone)
Palimpsest '89. Institucije skupnega je umetniška instalacija, ki na primeru sarajevskih kulturnih institucij postavlja pod vprašaj vlogo kulturnih institucij pri oblikovanju skupne jugoslovanske dediščine. Projekt temelji na tezi, da se je zgodovina te regije pisala in spreminjala pri delu institucij, ki oblikujejo in ohranjajo skupno dediščino. Instalacija je zasnovana tako v smislu razstavne opreme kakor konceptualnega formata, ki strukturira razstavo glede na specifične zgodovinske kontekste. Prvo idejo utelešajo muzejski transportni zaboji: ti predstavljajo muzej kot institucijo, ki ohranja kulturni spomin in oblikuje skupno dediščino. Druga je udejanjena v »palimpsestni preprogi«, ki s tkanjem pripovedi in politik integracije in dezintegracije ponuja način razmišljanja o ustvarjanju skupne dediščine. Obe ideji se prepletata v zasnovi razstavne opreme v obliki muzejskih transportnih zabojev, poslikanih z vzorci s preprog, ki razstavljena dela umeščajo v ustrezen zgodovinski kontekst.
Ikonografija preprog deluje kot način pripovedovanja zgodb in pisanja zgodovine. Vzorci s preprog na tej razstavi upodabljajo ustvarjanje skupne dediščine prek izbranih kulturnih institucij, ki so nastale v različnih obdobjih sarajevske zgodovine:
1. v predmodernem (predotomanskem in otomanskem),
2. modernem/avstroogrskem,
3. modernem/socialističnem ter
4. v postdaytonskem obdobju (1995–2016).
Za vsako od teh obdobij dobi palimpsestna preproga novo plast – z vsako sobo se na njej pojavijo novi, dodatni simboli, drugi pa se spremenijo ali izbrišejo. Največji, osrednji prostor razstave je posvečen obdobju vojne (1992–95) ter sedanjosti, kar predstavlja analogno-digitalna preproga sredi prostora. Ta preproga združuje vse vzorce iz vseh razstavnih prostorov, ki so digitalno animirani in se nenehoma spreminjajo, ter hkrati v realnem času spremlja krizo skupne dediščine današnjega in prihodnjih časov. Ob odprtju razstave bo na preprogi uprizorjena ponovitev projekta Azre Akšamije, pri kateri bodo obiskovalci vabljeni, da se pregrizejo skozi medetnične meje, ki so se začrtale med vojno v devetdesetih letih in so bile institucionalizirane z daytonskim sporazumom, zdaj pa predstavljajo oviro za miren soobstoj. Analogna dimenzija preproge bo nastajala ves čas trajanja razstave na srečanjih med izkušenimi domačimi veziljami ter v Ljubljani živečimi bosanskimi begunkami iz devetdesetih let in sedanjimi prosilkami za azil iz Sirije, Iraka in od drugod.
