Bojevniki Ljudskega gibanja za osvoboditev Angole (MPLA), 1968 © Augusta Conchiglia
Olivier Hadouchi
K estetiki južnih vstaj
Predavanje
Predavanje K estetiki južnih vstaj kustosa in filmskega teoretika Olivierja Hadouchija spada v program razstave Južna ozvezdja: Poetike neuvrščenih.
Poročevalci iz nekdanje Jugoslavije, kot sta bila Zdravko Pečar in Stevan Labudović, so dokumentirali alžirsko vojno za neodvisnost; Jugoslavija je kot del gibanja neuvrščenih podpirala protikolonializem in pravico do nacionalne neodvisnosti, zato so imeli jugoslovanski poročevalci stike z mnogimi narodi (in včasih tudi osvobodilnimi gibanji) na jugu (v Aziji, Afriki in Latinski Ameriki). Poleg tega so imeli tudi osebne izkušnje s partizanskim bojem, kakor jih je imel tudi, na primer, britanski zgodovinar Basil Davidson, ki je podpiral boj za neodvisnost v Angoli in Gvineji Bissau, med drugo svetovno vojno pa je bil poslan k partizanom v Jugoslaviji.
Trikontinentalno gibanje, ki se navdihovalo pri idejah Frantza Fanona (The Wretched of the Earth, 1961), Amilcarja Cabrala, Ho Ši Minha in Ernesta Che Guevare (njegovo slovito sporočilo gibanju, Message to the Tricontinental, »ustvarite dva, tri …. veliko Vietnamov« je bilo objavljeno leta 1967) je bilo (ali pa zdaj velja kot tako) revolucionarno ozvezdje na jugu v obdobju dekolonizacije v Aziji in Afriki ter protiimperialističnih bojev v Latinski Ameriki. Čeprav pogosto šteje za radikalnejše od gibanja neuvrščenih, pa sta obe gibanji uporabljali podobe partizanov (guerrilleros, gverilskih borcev v elementu in v naravnem okolju) in tudi druge skupne prvine (oboroženo ljudstvo) v reprezentacijah bojev na jugu. Trikontinentalno gibanje danes umetniki in filmski ustvarjalci dojemajo kot revolucijo v politiki in estetiki.
Prva trikontinentalna konferenca je bila organizirana v Havani januarja 1966; tam so ustanovili novo organizacijo OSPAAAL (Organizacijo za solidarnost z ljudstvi Afrike, Azije in Latinske Amerike), da bi vzpostavili solidarnostne odnose med državami in revolucionarnimi gibanji na kontinentih tretjega sveta, ki so se zavzemali za internacionalizem. Po besedah Mehdija Ben Barka, predsednika pripravljalnega odbora konference, so skušali združiti »največji sodobni gibanji svetovne revolucije, socialistično gibanje in narodnoosvobodilno gibanje«.
Po tej, prvi konferenci je začel redno izhajati časopis Tricontinental v različnih jezikih pod umetniškim vodstvom Alfreda G. Rostgaarda. V vsaki številki so bili plakat (včasih zelo barvit in udaren, kar je še danes zelo vplivna estetika) in več grafičnih intervencij; plakat so uporabljali kot agitacijsko orodje in simbolno orožje. V okviru OSPAAAL-a so posneli tudi nekaj filmov, kot so na primer dokumentarni filmi Santiaga Alváreza in Joséja Massipa o Kubi in internacionalizmu. Pri tem se je oblikovala nekakšna trikontinentalovska estetika, medtem ko je Che Guevarov poziv k južnemu in internacionalističnemu boju vplival na razne filmske ustvarjalce po vsem svetu (od Jeana-Luca Godarda do Fernanda Solanasa) kot odprt poziv k radikalni politiki in formalnemu iskanju novega.
________________
Olivier Hadouchi se je rodil, živi in dela v Parizu. Ima doktorat iz filmskih študij in dela kot kustos in raziskovalec na področju filma (pri IRCAV - Paris 3). Hadouchi je izdal knjižico o solidarnosti z alžirsko vojno za neodvisnost (ur. Zoran Erić & MoCab) in esej o Kinjiju Fukasakuju. Napisal je tudi več besedil za zbornike, med drugim za katalog razstave Chris Marker's. L'homme-monde (uredniki in kustosi Christine Van Assche, Raymond Bellour in Jean-Michel Frodon) in za publikacije, kot so Third Text, CinémAction, Mondes du Cinéma, La furia Umana, SWAG. Hadouchi je kuriral tudi filmske programe »Tricontinental«, »68 (re)Extended«, »Sparkles & Tropical Insurrections« za The Mosaic Rooms (London) Mednarodni filmski festival v Amiensu, Museo Reina Sofía (Madrid), Bétonsalon, le BAL (Pariz), ZdB (Lizbona) in Bandits-Mages (Bourges) ter imel predavanja v Slovenski kinoteki (Ljubljana), Hangarju (Lizbona), Mama (Alžir), MoCabu (Beograd), Tranzitu (Praga), Viña del Mar (Čile), Laboratoires d'Aubervilliers, INHA (Pariz).
Predavanje je del evropskega projekta Nova mapiranja Evrope, sofinancira program Evropske unije Ustvarjalna Evropa in že drugo leto vodi Moderna galerija, s še tremi umetnostnimi in kulturnimi institucijami iz Srbije, Avstrije in Velike Britanije: Muzejem istorije Jugoslavije iz Beograda, Akademie der bildenden Künste z Dunaja in Middlesbrough Institute of Modern Art (mima). Povezava: http://www.newmappingsofeurope.si/en
