Okrogla miza v okviru programa razstave Krize in novi začetki. Umetnost v Sloveniji 2005-2015 (22. 12. 2015 — 3. 4. 2016)

Muzej sodobne umetnosti Metelkova, Maistrova 3

Sodelujoči:  Ana Čigon, Vesna Čopič, Neven Korda, Tjaša Pureber 

Moderatorka: Katja Praznik

Problem neplačanega dela v kulturi ni nič novega, tako kot ni nič novega prekarni položaj umetnikov in kulturnih delavcev, zlasti tistih, za katere delovna mesta v javnih kuturnih institucijah ne obstajajo. V zadnjih letih so se v širši javnosti tudi v Sloveniji pojavili številni zapisi, intervjuji in komentarji na temo delovnih razmer in razmerij prekarnih delavcev, ne le v kulturi, temveč tudi na drugih področjih. Prekarne oblike dela, torej oblike dela brez socialne zaščite, so posledica takoimenovane fleksibilzacije trga delovne sile, ene od značilnih neoliberalnih politik, ki pestijo številne generacije mladih, dominante pa postajajo zlasti od 90. let. Kam v tem novem političnem redu sodi delo na področju umetnosti? Je umetniško delo delo kot vsako drugo in zahteva ne le plačilo, temveč tudi zaščito socialnih pravic ali pa je tovrstno delo zavezano izjemnemu statusu, ki naj v idealiziranem smislu predstavlja prakse onkraj mezdnega dela? Če prispevek »Proizvodnja rezervne armade kulturnih delavcev« prekerne delavce ali, rečeno z Guyjom Standingom, »prekariat«, ki ga ustvarjajo neoliberalne politike fleksibilizacije, analizira z Marxovim konceptom rezervne armade dela, da bi pokazal nestrateško prakso kulturne politike glede regulacije kulturnega dela, ki se začenja že v poznem socializmu in v minulem desetletju pokaže svoje neizprosne učinke, pa je namen istomenskega javnega pogovora predvsem razprava o načinih, strategijah in taktikah, ki lahko ustvarijo kritični potenical za (samo)organizacijo članic in članov rezervne armade kulturnega dela. Pogovor torej namesto tematizacije in pojasnjevanja zdaj že dobro znanih ekonomsko deprimiranih življenjskih in delovnih razmer prekarnih kulturnih delavcev, želi predvsem spodbuditi razpravo o tem, kaj bi bilo nujno za to, da se na področju kulture organizira konstruktivne prakse, s katerimi je možna politizacija prekarnih delovnih razmer na področju kulture. Kaj so ovire, ki onemogočajo politični boj »prekariata« na področju kulture in kako jih je mogoče preseči?

Katja Praznik

_________________________

Katja Praznik, sociologinja, je docentka na Državni univerzi New York v Buffalu, kjer poučuje na programu kulturnega menedžmenta. Doktorirala je na Oddelku za sociologijo na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Raziskuje problem neplačanega kulturnega dela ter politično ekonomijo umetnosti v obdobju zatona socialne države. Kot dramaturginja je sodelovala z več umetnicami in umetniki, kot sta na primer Maja Delak in Matija Ferlin. Bila je odgovorna urednica revije Maska (2007–2009) in je soavtorica knjige Kronotopografije plesa: Dve razpravi (EMANAT; 2010). Med letoma 2009 in 2011 se je posvečala izboljševanju delovnih razmer samostojnih kulturnih producentov v okviru dela na Asociaciji, društvu nevladnih organizacij in samostojnih ustvarjalcev v kulturi. Trenutno piše knjigo Plačevanje umetniškega dela: transkontinentalna primerjalna analiza, študijo predpisov kulturne politike ter aktivističnih iniciativ kulturnih producentov glede neplačanega umetniškega dela v treh okoljih, ki jih obvladuje proces neoliberalizacije: v Sloveniji, Nemčiji in ZDA.

Ana Čigon - umetnica, ki deluje na področju videa, performansa in novih medijev.

Tjaša Pureber - aktivistka, politologinja, in tudi strokovna sodelavka Asociacije, društva nevladnih organizacij in samostojnih ustvarjalcev na področju kulture in umetnosti.

Neven Korda - videast in večmedijski umetnik z dolgoletno umetniško prakso.

Vesna Čopič - predavateljica in raziskovalka kulturnih politik, FDV UL.

Foto in video: Matija Pavlovec (Moderna galerija). Za omizjem od leve proti desni: Neven Korda, Ana Čigon Tjaša Pureber, Katja Praznik, Vesna Čopič. Video montaža: Dejan Habicht