Pogovor in odprtje: sreda, 10. september 2014, ob 19.00 uri, Muzej sodobne umetnosti Metelkova
Pogovor je vodila: Adela Železnik
Trajanje razstave: 10. september 2014 — 02. november 2014
Kustos razstave: Igor Španjol
Suzana Brborović (rojena 1988) je prodorna slikarka mlajše generacije, ki je za svoje delo že med študijem dobila dve pomembni nagradi - nagrado ESSL za mlade umetnike iz srednje in jugovzhodne Evrope leta 2011 in študentsko Prešernovo nagrado leta 2012.
Leta 2013 je končala študij na ALUO v Ljubljani, z letošnjim letom pa začenja dvoletni podiplomski študij na leipziški akademiji za vizualno umetnost. Njena dela so vključena v zbirko Muzeja Essl in v zbirko Galerije Božidar Jakac. V zadnjih treh letih intenzivno razstavlja na samostojnih in skupinskih razstavah. Med pomembnejšimi samostojnimi predstavitvami so Meja zasičenja v Galeriji Alkatraz, Distorzija v Galeriji Meduza in Odsev zamika v Bežigrajski galeriji 1. Letos je sodelovala na skupinski razstavi Sodobno slovensko slikarstvo (Prve generacije po letu Nič). Živi in dela v Leipzigu v Nemčiji.
Pri delu izhaja iz vsakdanjika: slika gradbene odre, tramove in opeke; ti aludirajo na dokumentarne fotografije gradbišč, ki jih je našla v družinskem albumu. Vendar se kot predstavnica mlade generacije, ki se je čez noč znašla v ekonomski krizi, zaveda, kaj pomeni biti umetnik v današnjem času, in ne ostaja brezbrižna do družbenih vprašanj ter problemov sodobne urbanizacije.
Dela na razstavi z naslovom Trojni presek povezujejo urbani situaciji dveh mest, v katerih prebiva. Dela pripadajo različnim serijam, ki jim je skupna zgodba industrijskih območij in blokovskih naselij, nastalih v času socializma. Dve mesti s podobno socialistično zgodovino (Leipzig in Kranj) se danes soočata z istimi problemi sodobne neoliberalne politike, ko novogradnje t. i. elitnih sosesk zaradi previsokih cen ostajajo prazne in prepuščene propadanju.
Sliki Razčlenjevanje objekta (2013) in Konstrukcijska nasičenost (2014) se navezujeta na industrijo in blokovska naselja, ki so bila zgrajena za delavski razred. SlikaOlbrichtstrasse je iz novejše produkcije; nastala je v Leipzigu in se naslanja predvsem na stara industrijska območja. Ta območja so zaradi privatizacije in upada demografske sheme v času menjave političnega režima usahnila. Propad dobršnega dela industrije v Leipzigu v devetdesetih letih prejšnjega stoletja je bil poguben tako za mesto kot za prebivalce, posledice pa so vidne še dandanes. Slika vsebuje dve komponenti, gradnjo in ruševine. Likovni jezik se pri vseh treh slikah dopolnjuje in gradi na podlagi pridobljenega materiala in začetne mrežne kompozicije, ki slikam omogoča osnovo za nadaljnje raziskovanje.
