PREPIH | Meta Grgurevič: Sanjaj, da se spomniš pozabljenih misli
08. april 2014 — 01. junij 2014
#
#
#
#
#
#

Pogovor: četrtek, 29. maja 2014, ob 19.00 uri, Muzej sodobne umetnosti Metelkova

Trajanje razstave: 8. april 2014 — 1. junij 2014

Kustos: Igor Španjol

 

Video Sanjaj, da se spomniš pozabljenih misli je nastal kot del širšega projekta Lucidne sanje (Lucid Dream, HIAP open studio, Cable Factory, Helsinki, 2012), v katerem se je Meta Grgurevič posvetila napetosti med idejo, tj. neko genialno zamislijo, in realnostjo, ki ji pogosto nasprotuje. Pri tem se ni omejila le na starodavno nasprotje med ideali in realnostjo; konceptualno jedro projekta je preudarek o nekem hipotetičnem prostoru (ali kar državi), ki je izpostavljen realnosti, obenem pa ostaja avtonomen. V projekt vključena dela sta navdahnili dve ključni osebnosti s področja znanosti in umetnosti: Nikola Tesla in Vladimir Tatlin. Oba sta s svojim delom želela izboljšati svet, a se je njun idealizem razbil ob steni realnosti, njune nekdaj močne in vsaj navidezno uresničljive zamisli pa so se zapisale v zgodovino nemogočega.

 

Sanjaj, da se spomniš pozabljenih misli je nekakšen kontrapunkt omenjenim delom. Njegova najmočnejša narativna sestavina je govor Charlieja Chaplina v vlogi velikega diktatorja Adenoida Hynkla. Video poudarja utopične konotacije drugih del (na katere nakazujejo reference na Teslo in Tatlina) in obenem povezuje preteklost, sedanjost in prihodnost tako po estetski kot vsebinski plati. Kljub navidezno idealističnemu sporočilu pa video zaznamuje določena ambivalentnost - poslušamo Chaplina, ki je med prvimi neprikrito napadel nacizem, in hkrati vzhičenega diktatorja, ki so ga oblikovale okoliščine ne tako zelo različne od današnjih.

 

__________________

Meta Grgurevič, rojena leta 1979 v Ljubljani, je leta 2007 končala podiplomski študij slikarstva na likovni akademiji v Benetkah. Poleg samostojnih projektov pogosto sodeluje tudi z drugimi umetniki, od leta 2010 intenzivno z vizualno umetnico Uršo Vidic. Pripravila je več samostojnih razstav in sodelovala na številnih skupinskih razstavah v Sloveniji, Italiji, Veliki Britaniji, Grčiji, Bosni in Hercegovini, na Hrvaškem, v Makedoniji, ZDA in na Finskem. Meta Grgurevič je dobitnica številnih nominacij za perspektivne mlade umetnike in nagrad: leta 2002 je v Benetkah za delo Miki Maus je pedr prejela nagrado Premio Consorzio Nuovo Bevilacqua la Masa, leta 2004 je skupina Passaporta uvrščena v izbor italijanskih perspektivnih umetnikov Premio Furla, in leta 2009 nagrado za projekt Worlds Don't Come Easy, ki je bil prepoznan kot najboljši intermedijski projekt na Akto festivalu v Makedoniji. V prejšnjem letu je prejela tri zelo pomembna priznanja. BIENALEONLINE 2013 jo je na podlagi odločitve tridesetih vodilnih svetovnih kuratorjev uvrstilo med 180 najbolj obetavnih umetnikov na svetu. Bila je izbrana med štiri finaliste za nagrado skupine OHO. Na 30. grafičnem bienalu pa je za projekt Mehanična galanterija/Srebrna nit (GalantérieMecanique/Fil d'argent) s soavtorico Uršo Vidic prejela posebno omembo mednarodne žirije. Leta 2010 je bila dobitnica delovne delavne štipendije Ministrstva za kulturo Republike Slovenije. Pomladi 2012 je bila rezidenčna umetnica na Finskem v HIAP - Mednarodni umetniški program Helsinki ter 2013 rezidenčna umetnica v ateljeju Ministrstva za kulturo Republike Slovenije v New Yorku. Živi in dela v Ljubljani.

 

 
Priporočamo