(Opomba: termini razstav v Moderni galeriji so zgolj okvirni, odvisni bodo od časovne dinamike prenove stavbe po vdoru vode.)
prva polovica 2022
Iz novonastalih razmer in spremenjene slike sveta, ki jo je povzročila pandemija, izhaja potreba po verifikaciji, ali so se poetike slikarjev v tem kratkem, a dramatičnem obdobju spremenile. Predstavljena bodo najnovejša slikarska dela od začetka pandemije do danes. Gre za zelo heterogene vzgibe in poetike, ki se časovno navezujejo na negotovo stvarnost, s svojimi značilnostmi pa presegajo razmere in svoj čas. Izhodišče razstave Momental-mente bo projekt Slikarstvo zdaj, ki ga bo kustos Andrej Medved dopolnil in razširil z novimi imeni in deli.
poletje 2022
Razstava vključuje izbrana dela iz zbirke, ki združuje najbolj reprezentativne umetnice in umetnike jugovzhodne Evrope in je bila namenjena osvetlitvi politične pokrajine in družbenega razvoja ter iskanju točke kohezije v predstavitvi politike in umetnosti te regije. Namen razstave je predlagati nov pogled na zbirko s povezovanjem estetike in politike.
november–december 2022
Leta 2006 smo v Moderni galeriji pripravili prvo razstavo Franca Ferjana (1885–1964), ki ga odlikuje poglobljeno razumevanje vloge svetlobe in občutek za predmetnost stvari in prostora. Prave razsežnosti Ferjanovega posvečanja stereoskopski fotografiji pa so se razkrile spomladi 2021, ko smo imeli možnost vpogleda v več kot 1500 črno-belih in barvnih posnetkov na steklu in filmu, negativov in pozitivov, ki jih je hranil zasebni zbiralec.
Študijska razstava, druga v nizu razstav Iz fotografske zbirke Moderne galerije, bo razkrila različne tematske sklope Ferjanove stereo fotografije.
november 2022–januar 2023
Moderna galerija že vrsto let izvaja konservatorsko-restavratorske projekte v sodelovanju z Oddelkom za restavratorstvo Akademije za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani. Projektu, ki poteka pod skupnim naslovom Umetnine pod drobnogledom, se tokrat pridružuje tudi Muzej sodobne umetnosti iz Zagreba. S predstavitvijo različnih avtorjev in njihovih del bomo osvetlili različne konservatorsko-restavratorske rešitve, povezane z moderno in sodobno umetnostjo, pripravili pa bomo tudi znanstveno publikacijo, ki bo zbrala prispevke strokovnjakov.
november 2022–januar 2023
Z razstavo bomo obeležili stoto obletnico rojstva Marijana Tršarja, čigar življenje je bilo prepleteno z umetnostjo in mnogimi znanimi osebnostmi slovenske kulture. V eni od dvoran Moderne galerije bodo predstavljena slikarjeva platna iz poznega obdobja, na katerih se je poigraval z barvitimi abstraktnimi oblikami, skupaj z odlomki iz njegovih besedil. Obravnavani bodo umetnikovi teoretski pogledi, njegove študije o drugih umetnikih in njegova prizadevanja na področju likovne teorije, razmisleki o abstrakciji, ki so povezani z raziskovanjem Vasilija Kandinskega in modernizmov.
sklop razstav
Nadaljevanje serije malih razstav Iz ateljeja, ki predstavlja presek ali predstavitev najnovejše produkcije umetnikov in umetnic, vključenih v stalno razstavo Moderne galerije 20. stoletje. Kontinuitete in prelomi, in drugih. Letos se bodo predstavili: Zmago Lenardič, Sergej Kapus in Marjan Gumilar.
marec 2022
Ksenogeneza predstavlja izbor ključnih del v Londonu delujoče Otolith Group, ki jo sestavljata Anjalika Sagar in Kodwo Eshun. Dela so nastala med letoma 2011 in 2018 in odražajo njuno zanimanje za ustvarjanje »znanstvene fantastike sedanjosti« s podobami, glasovi, zvoki in performansi. Njuni filmi, visokoločljivostni videi in večzaslonske instalacije nihajo med fikcijo, poezijo, dokumentarnostjo in teorijo ter obravnavajo globalne krize rasnega kapitalocena, ki so pripeljale do sodobnega planetarnega kapitalizma.
marec 2022
V zadnjih letih so glavna tema del Nike Autor migracije, tako današnje kot migracije iz Jugoslavije v Zahodno Evropo v šestdesetih in sedemdesetih letih prejšnjega stoletja. Formalno gledano njena dela niso zgolj filmi, ampak gre za razširitev polja v esejistični in eksperimentalni video, video instalacije, fotografske intervencije in besedilo. Umetnica se omenjenih vsebin dotika izredno tankočutno in nemoralizirajoče. V +MSUM-u bomo predstavili video instalacije ter fotografske in tekstualne intervencije iz njene produkcije Obzornikov zadnjih dveh let.
19. maj–11. september 2022
Prvemu delu razstave, ki predstavlja dela iz zbirk Moderne galerije, zbirke Arteast 2000+ ter dediščino celostne okoljske dejavnosti gibanja OHO in iz nje izhajajočih umetnostnih kolektivov in praks ter sodobnejše prispevke Marka in Marike Pogačnik in izbor kustosa Sebastiana Chicockega, ki je »izpeljanka« razstave Polsenčni vek. Umetnost v času planetarnih sprememb, bo sledil Zasilni izhod, 2. del.
Medtem ko se 1. del razstave sklicuje na neoavantgardne umetnostne prakse in ekologijo, se bo 2. del posvečal predvsem vprašanjem sodobnih ekoloških praks, ki se pri iskanju odgovorov na urgentna okoljska vprašanja današnjega časa navezujejo na temo zasilnega izhoda. To počnejo v na videz brezizhodnih situacijah, pa naj gre za družbene ali ekološke kataklizme, v katerih tako ljudje kot druga narava, s katero sestavljajo strukturo ekosistema, iščejo načine preživetja v sistemu, ki je trenutno porušen.
julij–september 2022
Razcvet trga NFT (Non-Fungible Token, digitalno potrdilo o pristnosti) je odprl razpravo v svetu umetnosti o veriženju blokov, načinu vodenja evidence o kriptovalutah in tudi teh novih certifikatih. V resnici je blockchain, ki je nastal na začetku finančne krize leta 2008 in ga mnogi vidijo kot temelj novega, bolj zasebnega in varnega spleta 3.0, že spremenil svetovno gospodarstvo in preoblikuje digitalno okolje, v katerem tudi umetnost nastaja, se distribuira in izmenjuje. Razstava, ki je nastala v sodelovanju z Aksiomo iz Ljubljane, bo omogočila razmislek o načinih medsebojnega prežemanja umetnosti in digitalnih tehnologij.
september–december 2022
Razstava bo prikazala različne oblike koncepta umetniškega dela v smislu produkcije in vsebine od povojnih avantgard preko devetdesetih let do danes, in sicer v navezavi na zbirko Arteast 2000+. V razstavo bo smiselno vključen tudi koncept konstituentov, kot ga je razvila konfederacija muzejev Internacionala, in tudi umetniška dela partnerskih institucij Internacionale.
Sočasno z razstavo bomo organizirali mednarodno konferenco »Dediščina zgodovinskih avantgard v devetdesetih letih«, ob razstavi pa bo izšel tudi katalog z avtorskimi besedili.
Razstava je del štiriletnega projekta EU Naše mnoge Evrope, ki ga vodi evropska muzejska konfederacija Internacionala.
pomlad 2022, trajna postavitev – ovalna zelenica na muzejski ploščadi pred +MSUM-om
Skulptura (v preteklosti je bila večkrat imenovana Črte) predstavlja eno od del, ki jih je Duba Sambolec ustvarila v obdobju svojega delovanja pod okriljem tovarne Litostroj v Ljubljani, kjer je imela leta 1979 priložnost ustvariti serijo skulptur z uporabo industrijskih postopkov obdelave kovine. Nastala je serija skulptur večjih dimenzij, namenjenih javnim prostorom na prostem (tako jih je leta 1980 Duba Sambolec tudi razstavila na več javnih lokacijah v Ljubljani, delo Železna zavesa / Iron Curtain je bilo postavljeno na Ferantu v Ljubljani).
sklop razstav, julij–december 2022
Laboratorij za nove medije oživlja zgodnjo novomedijsko umetnost, predvsem dela, ki so bila že izvorno digitalna, vendar so zdaj težko dosegljiva, saj programska platforma in strojna oprema, ki sta potrebni za njihovo uporabo in doživljanje, nista več v uporabi. V letu 2022 načrtujemo temeljit opis izvirnih razstavnih postavitev in rekonstrukcijo dveh del klasikov novomedijske umetnosti pri nas in tudi širše, projekta Nacija-Kultura Vuka Ćosića in Matrica Koincidenca Dating Club Sreča Dragana. Gre za avtorja, ki sta že zastopana v zbirkah Moderne galerije.
sklop razstav, januar–december 2022
Serija razstav Prepih je namenjena manjšim osebnim promocijskim razstavam aktualne produkcije mlajših umetnikov in umetnikov srednje generacije. V letu 2022 nameravamo predstaviti Matjaža Ivanišina, Špelo Volčič in Ano Likar.
18. januar–17. april 2022
V predstavitvi Nepopolne zgodbe o več srečanjih bo umetnik svoje filme Karpopotnik, Playing Men in Oroslan razstavil oziroma razdelil na tri video instalacije. Filmske podobe se tako sestavljajo ne samo kot zaporedne sekvence, temveč tudi kot sklopi, ki jih gledamo sočasno. Bolj kot filmska naracija je v ospredju vizualni vidik filma.
23. april–27. november 2022
Marko Jakše bo zastopal Slovenijo na 59. beneškem bienalu, mednarodni razstavi likovnih umetnosti. Umetniška vodja bienala, italijanska kuratorica Cecilia Alemani, je v svoji izjavi poudarila pomen domišljijskih transformacij, snovnih in nesnovnih, za današnji trenutek. V naslovu tokratnega bienala se je vsebinsko navezala na knjigo Mleko iz sanj britansko-mehiške slikarke in pisateljice Leonore Carrington (1917–2011), ki je svojo ustvarjalno pot začela v nadrealizmu.
Pridržujemo si pravico do spremembe programa.
