MG+MSUM

Ibro Hasanović, Prikazen, 2012

Ibro Hasanović

Prikazen

HD video, 7’ 30’’, 2012

Fotografije iz videa z dovoljenjem umetnika

 

Režija: Ibro Hasanović

Slika: Srđan Kovačević

Montaža: Pauline Piris-Nury

Producent: Ibro Hasanović

Koordinator produkcije: Nemanja Cvijanović

Asistent produkcije: Romano Perić

Produkcija v sodelovanju z Galerijo SIZ in rezidenčnim programom Kamov, Reka

Podpora: Mestna občina Reka – Oddelek za kulturo, Primorsko-goranski okraj, Ministrstvo za kulturo Republike Hrvaške

 

Film Prikazen je meditacija o propadanju in smrti, o tem, kako spomin straši po sedanjosti in vpliva nanjo. Film je bil posnet na Galebu, ladji jugoslovanske mornarice, ki jo je Josip Broz Tito uporabljal za prirejanje zabav, gostenje obiskovalcev iz tujine in diplomatska potovanja. Jahta je bila nekoč glamurozen simbol jugoslovanske zgodovine, zdaj pa zapuščena ždi v ladjedelnici.

 

V besedilu »Nemogoča srečanja« Branka Benčić o filmu zapiše:

»Ladje so mesta zanimivih zgodovin, tako znanih kot neznanih, vidnih in nevidnih, in skrivnostnih avr. 'Duhovi' Galeba kot prikazni sistema zasedajo izpraznjeno družbeno in ideološko mesto kot svoje referenčno polje, medtem ko v bežnih pogledih ujamemo resnično usodo, ki čaka jahto – postala bo komodificirana turistična atrakcija.

 

Kamera optično nezavedno potuje po 'notranjih krajinah' – zapuščenih, praznih ostalinah veličastne zgodovine, napredka, potovanj, predstavitev modernizma, ograjenih prostorov, prostorov fikcije – in obuja tradicijo in koncept kabineta čudes kot ostankov 'gledališča spomina', raziskuje in reflektira različna stališča in načine strukturiranja pomena prostora, ki premeščajo in preoblikujejo običajno razumevanje, ter vzbuja razne občutke, negotovost, izgubljenost, minljivost. Kot bi film drsel skozi reprezentacijo žanrov, kinematografijo dvajsetega stoletja ter predstavljal spoj kulture in kinematografske strukture. Psihološke in simbolne lastnosti njegove gradnje, prav kakor medsebojna razmerja vzpostavljenega vzdušja, materialnega, realnega in umetnega prostora, postanejo mesta ustvarjanja pomena.«