Jalal Toufic

Sen razuma: ta kri, prelita v mojih žilah

video, 32 minut, 2002

fotografija iz videa z dovoljenjem umetnika

Telesna smrt človeka (ki lahko vstane od mrtvih) ni nič v primerjavi z živalsko smrtjo, na primer smrtjo bika na corridi; edini pojav, po intenzivnosti enakovreden smrti bika v bikoborbi ali krave v klavnici, je vstajenje človeka od mrtvih, Lazar, ki se vrne iz groba. Živa ženska v Ljubezenskem spevu J. Alfreda Prufrocka T. S. Eliota si ravna vzglavje pred spanjem, ko sreča nemrtveca. Zakaj ravnaš si vzglavje, zakaj si tako zaspana? Kateremu razkritju se skušaš izogniti? »Ti vse povem,« pravi v Eliotovi pesmi Lazar, ali drugače, točneje rečeno, Marijin in Martin od mrtvih vstali brat, in mar ne bi ta »vse« zajemal tudi njega? Se je Marijin in Martin od mrtvih vstali brat mar zato vrnil, da bi sebi pripovedoval o smrti? In je takrat naletel na samega sebe, spečega?

___________________

Jalal Toufic je mislec in smrtnik. Rodil se je leta 1962 v Bejrutu ali Bagdadu in umrl pred smrtjo leta 1989 v Evanstonu v državi Illinois. Njegova zadnja knjiga je What Was I Thinking? (e-flux journal - Sternberg Press, 2017). Druge knjige, od katerih jih je precej izšlo pri Forthcoming Books, so dostopne na njegovi spletni strani http://www.jalaltoufic.com. Njegove videe pa si lahko ogledate na https://vimeo.com/jalaltoufic. Skupaj z umetniki in lažnimi umetniki je sodeloval na 6., 10. in 11. šardžaškem bienalu, 9. šanghajskem bienalu, 3. atenskem bienalu in na razstavi A History: Art, Architecture, and Design, from the 1980s Until Today (Centre Pompidou). Leta 2011 je prejel štipendijo programa DAAD Artists-in-Berlin, v letih 2013–2014 pa sta skupaj z Antonom Vidoklejem vodila tretjo izdajo bejrutskega Home Workspace Program društva Ashkal Alwan. Od septembra 2015 je ravnatelj Šole za vizualne umetnosti Akademije za likovno umetnost v Libanonu (Alba).