Jusuf Hadžifejzović

Depografija / Depotgraphy

Kustosinja razstave: Bojana Piškur

Odprtje razstave in otvoritveni performans Jusufa Hadžifejzovića:

Sreda, 26. april 2017, ob 20.00 uri v spodnji dvorani Moderne galerije, Cankarjeva 15

Rojen leta 1956 v Prijepolju v Jugoslaviji. 1971–1976 Šola za uporabno umetnost, 1976–1980 Akademija za likovno umetnost, Beograd, 1980–1982 podiplomski študij na Kunstakademie Düsseldorf pri profesorju Klausu Rinkeju. Živi in dela v Sarajevu v Bosni in Hercegovini.

Jusuf Hadžifejzović je umetniško pot začel kot slikar, a že od sedemdesetih let se najbolj posveča performansu (prvi javni performans je izvedel leta 1979 v Pulju) in svojevrstni umetniški praksi, ki temelji na skoraj »arheološkem« raziskovanju depojev: zbira spravljene predmete in jih ponovno spravi v depo, preurejene v obliko instalacij v razstavnem prostoru. Po besedah Uga Vlaisavljevića imajo Hadžifejzovićeve t. i. depografije močno politično noto, saj »rešujejo deponirane stvari ujetništva. Ko jim omogoči izhod iz depoja, prizna vrednost stvarem, ki so bile pred tem odstranjene izpred oči javnosti. Ko jih iztrga temnim sencam depojev in jih postavi pod svetle luči razstavnih prostorov, jim povrne izgubljeno dostojanstvo, kakor da bi bile pomiloščeni zaporniki.«

Leta 1994 je bil Hadžifejzović, ki je tedaj živel v Belgiji kot begunec z vojnega območja, kot priznan umetnik povabljen k sodelovanju na Cetinjskem bienalu v Črni Gori. Čeprav se v praksi depografije osredotoča predvsem na galerijske in muzejske depoje ter na predmete, ki jih hranijo, se je za Cetinjski bienale odločil zbrati in razstaviti (ponovno spraviti v depo) svoje »v depo spravljeno sorodstvo«: namesto da bi brskal po depojih črnogorskih muzejev in galerij, je povabil na odprtje bienala vse člane svoje mnogoštevilne družine. Strah pred pitno vodo je družinski portret, ki dokumentira prvo družinsko srečanje, potem ko so bili zaradi vojne tri leta ločeni.

Na osnovi te fotografije je Hadžifejzović pozneje razvil serijo performansov z istim naslovom, ki obravnavajo kolektivno travmo in izgubo. Uprizorjeni so bili v muzejih in galerijah v Rimu, Beogradu, Sarajevu, Pulju, Podgorici, Seulu, Antwerpnu, Dubrovniku, Splitu, Prijepolju, Zagrebu, Mariboru in zdaj v Ljubljani.

Med drugimi deli, predstavljenimi v Ljubljani, so tudi fotografije prejšnjih performansov, kot so Charlama za Paula Güntherja leta 2009 v Macro Museo d'Arte Contemporanea v Rimu, Čarlama leta 2006 v Virtualnem muzeju sarajevskega atentata, performans na razstavi Body and the East leta 1998 v Moderni galeriji v Ljubljani in performans Od kiča do krvi je le korak v Cetinju leta 1991. Instalacija Beograd-Ljubljana depo (po zabavi), 1990 - 2017, je predstavljena v celoti.

Zahvale: Boris Cvjetanović, Petar Ćuković, Maja Antončič, Valeria Caldara, Nemanja Mičević, Almin Zrno, Sašo Konstantinović, Gregor Slunjski, Gašper Kramar & frizerski salon HairCity, Akademija za likovno umetnost in oblikovanje Ljubljana.

Razstavo podpirajo:

Podpis pod fotografijo:

Jusuf Hadžifejzović, »Čarlama«  performans (Strah pred pitjem vode). Oblačila, stojala, grafika Strah pred pitjem vode (1994). (Performans je bil uprizorjen v Rimu, Beogradu, Sarajevu, Puli, Podgorici, Seulu, Antwerpnu, Dubrovniku, Splitu, Prijepolju, Zagrebu, Mariboru).